Re nero kraljuje na Gažonu

Družina je obnovila staro tradicijo vinogradništva na gričih slovenske Istre in njihovi potomci iz mlade generacije še naprej skrbno nadaljujejo z ekološko pridelavo grozdja, iz katerega znajo narediti vrhunsko vino, s katerim zalagajo tudi tuje restavracije v Italiji. Prestrukturiranje vinogradov terja načrtovanje in tehnično znanje, odrekanje in vzdržljivost. Izdelujejo 9 vrst vrhunskih vin. Več kot 55.000 trt se nahaja na nadmorski višini 243 metrov. Vinogradi so na skrajnem jugu, kjer je terasasto  posejanih povprečno 7.000 trt na hektar.

Bruno Rojac je bil snovalec nove vinske zgodbe na gričih Istre. Rodil se je leta 1957 na Gažonu in mladost preživel med istrskimi vinogradi in oljčniki. Po končani kmetijski srednji šoli v Mariboru je diplomiral še iz vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani leta 1981. Po desetletju dela kot agronomski svetovalec je pričel uresničevati svojo vizijo dela in pridelovati svoje izdelke, še posebno vino in oljčno olje. Leta 2005 je žal zapustil ta svet in od takrat je vajeti prevzel prvorojeni sin Uroš, ki nadaljuje z ekološko pridelavo in goji družinsko ljubezen do vina.

Ob našem obisku sva z Urošem kramljala na terasi s pogledom na oljčnike in trte, kjer je razložil: "Tukaj v Istri, na tej skromni zemlji, vinska trta rodi manj, če je ti ne zalagaš z gnojili in pretirano obdelavo tal. Imamo izredno peščeni zemlji, polni kamenja, ki bi ju morali vsaj enkrat na leto obdelati. Mi pa prisegamo na ekološko obdelavo. Delamo pač, kot je delal nono včasih, nimaš si kaj dosti izmisliti. Imam pa občutek, da se sedaj vrača ta teritorialna obdelava, ko se gleda s hribčka na hribček, kakšna je lega. Predvsem pa mislim, da moramo sedaj več delati na refošku in malvaziji, to sta naši, avtohtoni sorti in ju imamo tudi največ. Sicer pa vino delamo predvsem zato, da se pije. Vino mora teči, nam da tudi dobro voljo, da gremo lažje skozi te težke čase (smeh). Jaz imam eno posebno kategorizacijo za vina: refoškić, refošk, réfošk, re nero. Tega smo naredili okoli 10.000 litrov. To je absolutno zgodba iz Izole. Je zelo bogato rdeče vino, ki teče kot voda, malce bolj sladko, z zavidljivo vsebnostjo alkohola. Veliko je odvisno od zemlje in vetra, kakšna bo letina."

Na svojih površinah sicer pridelujejo kabernet, syrah, izolsko bianchero, malvazijo in refošk. Rojčevi sprejemajo tudi organizirane skupine in se ne branijo turizma in turistov, vendar njihova osnovna dejavnost ostaja vinarstvo. Ravno ob našem obisku so vinogradnika obiskale tudi tri pohodnice, ki so se ustavile in okrepčale z rujno kapljico ter nato krenile naprej. 

Rojac nam je še dejal, da komaj čaka, da se naslednjo pomlad odpre hrvaška meja. Z odpravo carin in drugih trgovskih omejitev za evropske vinarje se bo namreč odprlo še eno tržišče, na katero ambiciozno gleda. "Hrvaški Istrani cenijo tudi slovenska vina," je zaključil.