MAREZIGE: Prvi Istrski podeželski parlament presegel pričakovanja

Zamisel o podeželskem parlamentu izhaja iz skandinavskih držav, njegov glavni namen pa je spodbujanje vključevanja lokalnega prebivalstva v procese načrtovanja in izvajanja razvoja podeželja. Prihodnji teden bo v Podčetrtku potekal že tretji Slovenski podeželski parlament, medtem ko je bil istrski parlament prvi regionalni dogodek te vrste.

Kot je pojasnil Dane Podmenik iz Zavoda Eko-Humanitatis, je njihov cilj, da bi podeželski parlament postal vsakoletni dogodek, ki bi vsako leto gostoval v drugi istrski občini. V Marezigah se je zbralo skoraj 100 ljudi, kar je preseglo njihova pričakovanja. Kot je dodal Podmenik, je še posebej spodbudna "pestrost" udeležencev, saj so prišli tako posamezniki kot predstavniki društev, nevladnih organizacij, kmetje, turistični ponudniki, predstavniki občin in javnih zavodov.

Izstopata turizem in kmetijstvo

Kot ključna razvojna potenciala za podeželje Istre sicer izstopata turizem v povezavi z lokalnimi pridelki oziroma gastronomijo ter kulturno in naravno dediščino in (ekološko) kmetijstvo v povezavi s predelavo in razvojem novih kratkih verig prodaje, je še ocenil sogovornik.

Na obeh področjih je bila izpostavljena komponenta varovanja narave in okolja, "zato lahko govorimo o 'eko' viziji Istre, ki je hkrati tudi socialno in ekonomsko trajnostna in za lokalne prebivalce prinaša čim večje pozitivne učinke". Kot je dodal Podmenik, je poudarek na izgradnji enotne prepoznavne destinacije in blagovne znamke Istre. Hkrati se kaže, da na terenu prihaja do želje po obuditvi ideje o zavarovanju širšega območja Dragonje.

Projektne ideje in ovire

Med razpravo so se oblikovale tudi konkretne projektne ideje, od obnove stavbnega fonda in povezovanja ponudnikov po modelu razpršenih hotelov, turističnih produktov na osnovi kulinarike ter "zgodbarjenja" do kolesarstva in povezovanja podeželja in ribištva, testnih kmetijskih površin za pridelovanje novih kultur, vključevanje ranljivih skupin v delo na kmetijah itd.

Med ovirami oz. izzivi pa so udeleženci izpostavili neurejeno odvajanje gospodinjskih odplak, nepovezanost kmetov in malih turističnih ponudnikov, nepripravljenost turističnega sektorja v obalnih središčih za povezovanje s podeželjem, pomanjkanje vode za namakanje, pomanjkanje zemlje za obdelovanje in neustrezna politika sklada kmetijskih zemljišč ter nenazadnje odsotnost nosilca, ki bi animiral in povezal ljudi na terenu ter jim nudil strokovno pomoč pri razvijanju podjetništva, črpanju evropskih sredstev ter trženju pridelkov in storitev.