Prisila, ki niža kakovost šolstva

T. i. superministrstvo z Žigo Turkom na čelu je izdelalo elaborate, ki naj bi dokazovali, da so stroškovno najbolj upravičeni in organizacijsko najbolj učinkoviti šolski centri s po 600 dijaki. Številka, ki je ne dosega prav nobena obalna srednja šola, še najbliže pa so ji Gimnazija Koper, Ekonomska gimnazija in Srednja tehniška šola.

Manjše šole, kot je Gimnazija Piran, ki dosega le polovico novih zahtev in priporočil ministrstva, so tako prepuščene birokraciji, ki bo, kot kaže, začela združevati šole − sprva na papirju, kasneje tudi v praksi.

"Prva opcija je bila, da bi imela Obala en srednješolski center. Temu smo jasno vsi nasprotovali. Nato je prišla zamisel, da bi naša gimnazija postala le enota koprske, kar pomeni, da bi nas lahko v nekaj letih s slabimi demografskimi gibanji tudi zaprli, kot se je zgodilo leta 1983. Nazadnje smo prišli do rešitve, da bomo združeni s srednjo pomorsko šolo," razlaga ravnatelj piranske gimnazije Borut Butinar.

"Najraje bi videl, da ostane tako, kot je sedaj, a gre za najboljšo med slabimi izbirami, pred katere so nas postavili drugi," še dodaja Butinar. Tovrstnim združitvam so se poskusili upreti v Mariboru, a jih ministrstvo ni upoštevalo, ker so sami ustanovitelji in lahko počnejo tako rekoč, kar želijo. "Mi smo si izpogajali najmanjše zlo, pomembno je, da bo novonastali zavod imel sedež v občini Piran, dejansko pa se bo za gimnazijo spremenilo zelo malo stvari."

S 1. januarjem 2013 bosta šoli prešli pod isto finančno streho, 1. septembra  2013 pa bosta organizacijsko že združeni. Fizično bosta sicer še vedno ločeni, skupna bo le administracija. "Dejansko se za dijake ne bo veliko spremenilo, učitelji bodo isti, prostori prav tako. Bojim se le dviga normative, kar bi lahko pomenilo določena odpuščanja," pojasnjuje Butinar, ki sicer vidi tudi določene sinergije ob združitvi, predvsem z vidika dodatne ponudbe izbirnih predmetov.

Del kolektiva se je z omenjeno rešitvijo že sprijaznil, nekateri pa združitvi ostro nasprotujejo, saj menijo, da je to le prvi korak, ki pelje do izgube velikega števila delovnih mest, morda pa celo do ukinitve piranske gimnazije, ki je podobno usodo že doživela. "A žal, tako je, smo majhna šola in zaradi tega vedno na prepihu, vsekakor pa se tako niža kakovost," zaključuje Butinar.

Pomorska bolj prepoznavna?

Ravnatelj pomorske šole Marjan Tončič je tudi zadovoljen, da bo imel novonastali zavod sedež v Piranu. Pretila jim je združitev s Srednjo tehniško šolo v Kopru, kar bi bilo težko, glede na to, da je pomorska šola zavezana mednarodni konvenciji, ki ima določene zahteve. Te se med drugim dotikajo bližine morja, posebno opremljenih učilnic in skrbi za čolne, kar v Kopru ne bi bilo mogoče.

Po drugi strani pa Tončič vidi veliko več sinergij, omenjeno združitev vidi celo kot priložnost za pomorsko šolo. "Imamo premalo pomorskih častnikov, morda bo to pripomoglo k popularizaciji poklica."

Sicer pa optimizacijo razume in se z njo tudi strinja, saj pravi, da so trenutne potrebe v srednjem šolstvu veliko nižje od tega, kar je ponujeno, zato je racionalizacija potrebna. "Potrebno pa je najti primeren način, kako to izpeljati."