Home/Koper/PRIMORSKA PODJETNIŠKA SCENA SE KREPI: Pogovor z direktorjem UIP Dorijanom Maršičem
Koper4 min read

PRIMORSKA PODJETNIŠKA SCENA SE KREPI: Pogovor z direktorjem UIP Dorijanom Maršičem

Univerzitetni inkubator Primorske (UIP) večina najbolj pozna po natečaju Podjetna Primorska, ki je bila odskočna deska za številna zagonska podjetja. Inkubator se pridružuje tudi novim projektom, katerih skupni imenovalec je spodbujanje kreativnosti ter inovativnost. O primorski startup sceni, projektih in nedavni selitvi v nove prostore smo se pogovarjali z Dorijanom Maršičem, ki je na čelu inkubatorja zadnji dve leti in pol.

PRIMORSKA PODJETNIŠKA SCENA SE KREPI: Pogovor z direktorjem UIP Dorijanom Maršičem
FOTOGRAFIJA

Temeljno poslanstvo UIP je povezovanje univerzitetnega okolja z gospodarstvom ter 'valjenje' novih podjetnikov. Vsako leto tudi prek natečaja Podjetna Primorska ocenite številne podjetniške ideje. Kako ocenjujete primorsko oz. slovensko startup sceno?

Slovensko inovativno in podjetniško okolje se je v zadnjih 10 letih preko podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov, coworkingow ter s spodbudo investitorjev preko poslovnih angelov, skladov tveganega kapitala ter še posebej Slovenskega podjetniškega sklada s semenskim kapitalom izredno razvilo in dalo tudi konkretne rezultate. Samo trije univerzitetni inkubatorji smo v tem obdobju podprli 260 startupov, ki se lahko pohvalijo z 90-odstotno stopnjo preživetja, in s skoraj 700 delovnimi mesti. Potencial so prepoznali tudi domači in tuji investitorji in vanje doslej investirali okoli 30 milijonov evrov.

UIP je v tem obdobju evalviral preko 700 poslovnih idej, inkubiral 70 startup podjetij ter s podjetniškimi veščinami opolnomočil več tisoč dijakov, študentov, diplomantov ter drugih občanov, ki jih inoviranje in podjetništvo zanima. UIP je res poznan po že 11. sezoni Podjetne Primorske, vendar smo v zadnjih dveh letih vpeljali tudi nove brende, kot so NASA Space Apps Challenge, ki je največji svetovni hekaton ter Open Innovation in Agrifood, ki je namenjen agroživilski panogi. Sicer pa se primorska scena na področju podjetništva krepi, iščemo sinergije podpornega okolja, ki lahko pomaga mladim in manj mladim k uresničitvi podjetniških zamisli.

Kako vam uspeva povezovanje akademske sfere z gospodarstvom? So današnji študenti kaj podjetni?

V Sloveniji je bil zlasti v zadnjem desetletju narejen velik pozitiven premik v podpori infrastrukturi akademskega podjetništva v obliki podpore delovanju univerzitetnih inkubatorjev ter nekaterih drugih ukrepov. Skladno s podpisanim sporazumom smo vsi trije inkubatorji okrepili predvsem prenos dobrih praks, spodbujali prehod mentorskih kadrov s strokovnega in poslovnega področja, krepili mreže koordinatorjev na vseh fakultetah, podpirali oblikovanje medfakultetnih in meduniverzitetnih akademskih podjetniških timov, okrepljenih z zunanjimi (tudi mednarodnimi) člani. Načini dela bodo usmerjeni v uporabo visokotehnološkega znanja, krepitev inovativnosti, preseganje meje med panogami, vključitev kakovostne podpore s strani praktičnega podjetništva oziroma podjetnikov, intelektualno lastnino ter posebej prilagojen pristop za akademsko sfero. Pri tem sodelujemo na UP z njihovim Centrom za sodelovanje z gospodarstvom ter Kariernim centrom UP ter seveda s članicami univerze. Naše delo podpira in sofinancira agencija SPIRIT.

Naši študentje so inovativni in podjetni in to prav iz vseh fakultet. To se kaže tudi na povečanemu številu prijav na naš natečaj Podjetna Primorska v kategoriji rektorjeve nagrade, ki je namenjena prav njim.

Letošnji natečaj Podjetna Primorska je v teku. Kako ste zadovoljni z letošnjimi prijavami? Nam lahko izdate, če vas je katera od idej že posebej navdušila?

V zadnjih dveh letih smo z intenzivnim promocijskim in izobraževalnim delom izjemno povečali odzivnost na naš razpis. Prijave so se povečale skoraj za 100 odstotkov. Letos smo prejeli 39 prijav, in sicer 8 Navigatorjev, 19 Optimistov ter 12 na rektorjevo nagrado. Ker bo ideje ocenjevala strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, univerze in lokalne skupnosti, ne morem o nobeni ideji posebej govoriti. Lahko pa povem, da je nekaj naslovov prav obetavnih.

V inkubatorju skrbite za kreativnost in inovativnost na več nivojih. Lani ste se pridružili globalnemu projektu Nasa Space Apps Chalenge. Kaj pomeni sodelovanje pri takem projektu za inkubator oziroma za udeležence?

Koper smo postavili na tehnološki zemljevid NASA in se pridružili preko 150 mestom po svetu, kjer bodo mladi in manj mladi na hekatonu razvijali rešitve na zastavljene izzive. Inkubator s tem daje dodatno priložnost za razvoj določenih kompetenc, daje prostor inovativnosti. Udeleženci dobijo za vsak izziv na voljo Nasine podatkovne baze in študije, na voljo so jim mentorji in svetovalci iz različnih področij in ekspertiz. Za najboljše pa so na voljo tudi lepe nagrade: od ogleda Evropske vesoljske agencije do ogleda lansiranja Nasine rakete v ZDA, predstavitve ideje na Stanford University ter finančnih vložkov od 15.000 do 1,5 milijona tveganega kapitala.

Kakšni so bili odzivi na lanske 'koprske' ideje na natečaju?

Odlični. Ekipa exoCraft, ki je bila sicer sestavljena mednarodno (Čile, Velika Britanija in Slovenija), je v kategoriji "Peoples Choice" bila na globalni ravni med prvih 25.

Kaj pa sicer inkubator nudi posameznikom s podjetniškimi ambicijami?

Na voljo imamo 500 m2 pisarniških prostorov, ki jih dajemo start-upom v najem po subvencionirani ceni, na razpolago imajo mentoriranja in svetovanja, izobraževanja, poslovno mreženje, informacije na enem mestu. Omogočamo povezavo z univerzo in gospodarstvom, karierno svetovanje in usmerjanje. Skratka, prijazno okolje za sicer stresne podjetniške začetke. Zato se pa imenuje inkubator.

Nedavno ste pridobili nove prostore ...

Del prostorov imamo sedaj, poleg pisarn na Ferrarski ulici, tudi na Čevljarski ulici, v središču starega mestnega jedra, in sicer v prostorih Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Vstopili smo v živahno študentsko in akademsko skupnost, se približali našim uporabnikom ter se tesneje povezali z drugim podpornim okoljem UP, kot sta Karierni center UP ter Center za sodelovanje z gospodarstvom UP na eni ter študentsko organizacijo univerze na drugi strani. S tem se ustvarjajo nove sinergije.

Vir: Vsebino omogoča UIP

Comments 0

Follow our house rules

Be the first to comment.