Primorcem najbližje smučišče popolnoma razdejano

Kalič leži na nadmorski višini 765 do 981 metrov in je zgolj šest kilometrov oddaljen od Postojne. Na tridesetih hektarjih površine so včasih delovale štiri vlečnice, ki so v eni uri lahko prepeljale tudi do 3000 oseb. Smučarji so se lahko spuščali po 6,5 kilometra urejenih strminah in se rekreirali na desetih kilometrih tekaških prog, center je imel urejeno tudi sankališče. Čeprav je smučarija na Postojnskem v krizo zašla tudi zaradi pretoplih zim, bi na Kaliču letos lahko zabeležili kar nekaj smučarskih dni. Smučišče je imelo namreč urejeno umetno zasneževanje, za katerega so ob začetku letošnjega leta temperature povsem primerne (včeraj popoldan se temperatura na Kaliču ni dvignila čez ledišče).  

Gostinsko-namestitveni objekt na Kaliču je bil zgrajen leta 1974. Dobri dve desetletji je bil Kalič v lasti Postojnske jame turizma, leta 1996 je Kalič kupil Holding Krona in ga po desetletju prodal družbi Lepi kraji, ki je poskrbela za njegov propad. Družba razen poizkusa vzpostavitve adrenalinskega parka ni naredila nič in je pristala v stečaju. S Kaličem so se pričeli ukvarjati lastniki družbe Lepi kraji, hrvaški nepremičninarji Terra firma.

Obljubljali celoletno turistično destinacijo

Lastniki so se še pred dvema letoma širokoustili, da bodo rekreacijski center razširili v turistično destinacijo, ki bo delovala celo leto. Obnova propadajočega centra naj bi se začela že spomladi leta 2013, a so objekti na Kaliču še danes videti tako, kot bi jih ravnokar doletela vojna vihra Tu se postavlja tudi vprašanje, zakaj nevarnega propadajočega območja nihče ne zaščiti, redkim obiskovalcem, ki si pridejo stanje Kaliča pogledati iz radovednosti, dostop v nezaščiteno in nevarno poslopje ni omejen.  

Ko na Notranjskem zapade sneg, Kalič še vedno obišče kar nekaj domačinov. Sami si steptajo krajše odseke prog, da na njih lahko svoje otroke učijo prvih zavojev ali preizkusijo novo opremo. V preteklih desetih letih je bilo zato v javnosti zaznati kar nekaj pobud, da bi se center ponovno oživil, a so se poskusi vedno izjalovili. Center so skušali obuditi domačini iz Rakovega Škocjana, pred štirimi leti pa se je za odkup resno zagrel tudi Carving Club Slovenija iz Portoroža. 

Kalič je odpisan, čaka ista usoda Kanin?

Po devetih letih se zdi, da je usoda Kaliča dokončno zapečatena. Samo po sebi pa se postavlja vprašanje, če se lahko podoben scenarij odvije tudi na Bovškem. Interesenti za nakup Kanina, kot vemo, so, a je za Ruse iz meseca v mesec bolj uničena infrastruktura še vedno predraga. Slabo kaže tudi hotelu Kanin v Bovcu, ki so se ga, podobno kot Kalič, s krajo televizorjev že lotili vandali.