Pri noveli gre za nedvoumno širitev dostopnosti arhivskega gradiva

Celotna razprava o referendumu o arhivski noveli je po Grilčevem mnenju razkrila, koliko stvari na tem področju je v naši državi nerazrešenih. Najprej ga preseneča, da v 23 letih nihče ni podal resne ovadbe glede odgovornosti za uničenje arhivskega gradiva. Opozoril je, da je to storil on kot prva uradna oseba marca letos, takoj ko je pridobil ustrezne podatke in javno dostopne dokumente, ki nakazujejo, da je velik del gradiva uničen.

"Mislim, da si moramo vsi prizadevati, da to zgodbo o uničenju razjasnimo," je dejal. Pričakuje, da "v tem trenutku ne bomo zganjali nekega političnega teatra ali lova na čarovnice in da bomo prepustili pravosodnim organom, da opravijo svoje delo". "To je edino, ki bo na koncu dalo končni odgovor, vse drugo so le pavšalni odgovori, ki lahko služijo le takšnemu ali drugačnemu političnem zasuku" je ocenil.

Nekdanji direktor Arhiva RS, danes pa direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana Dragan Matić je ob tem poudaril, da arhivska novela v bistvenih potezah ne posega v logiko, ki je bila postavljena leta 2006, in sicer da se na eni strani čim bolj omogoči dostop do gradiva nekdanjih represivnih organov, na drugi strani pa zavaruje varovanje občutljivih podatkov.

Takšno logiko zasleduje že sedanji zakon, ki pa je po Matićevih besedah nejasno napisan in ne pove, na kakšen način naj se to izvaja. Zaradi nedorečenosti prihaja do težav, s katerim se sooča vsakokratno vodstvo Arhiva RS, je dodal. Dodana vrednost arhivske novele tako Matić vidi v tem, da natančo opredeljuje, na kakšen način in kdo lahko dostopa v katerih primerih. "Arhivska novela samo prinaša urejenost, ki je dosedaj ni bilo," je opozoril.