PREDLOG O CENZURI NA RTV "NE PIJE VODE": Poslanci SDS za poseganje v uredniško avtonomijo?
Odbor DZ za kulturo včeraj ni podprl predloga priporočil vladi, ki se nanašajo na cenzuro in programsko politiko Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Sklenili so, da predlog priporočil, ki so ga pripravili poslanci SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi pomenil grobo poseganje države v institucionalno in uredniško avtonomijo RTVS.


Razpravo na včerajšnji seji odbora za kulturo o tej problematiki, ki v DZ sicer ni bila prva, so v SDS predlagali zaradi "očitnega poskusa cenzure" na RTVS. Vodstvo RTVS naj bi iz spletnega arhiva oddaj umaknilo dokumentarni film o Jugoslovanski ljudski armadi avtorja Valentina Areha, ki so ga ob dnevu suverenosti predvajali na Televiziji Slovenija. Po trditvah poslanca Branka Grimsa, ki se je seje udeležil kot predstavnik predlagateljev, so na RTVS tako javnosti prikrili resnico.
Vlado so zato želeli pozvati, naj spremlja stanje na RTVS glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejme vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jim ima RTVS po zakonu. Nadzor nad medijskimi vsebinami je še kako v okviru pristojnosti državnega zbora, vsaka cenzura v javnem mediju, tako zunanja kot notranja, pa je nedopustna, je ob tem ocenil Grims.

Cilj in naloge, predvsem pa poslanstvo RTVS, ni zavajanje javnosti, ampak da ljudi seznanja z dejstvi, z resnico, je še izpostavil Grims. Izpolnjevati pa mora ustavno načelo, da so informacije vsakomur dostopne ter da morajo biti celovite, nepristranske in osvetljene z različnih zornih kotov. Po njegovem prepričanju omenjeni primer kaže na neurejenost odnosov na RTVS.
V. d. generalnega direktorja RTVS Marko Filli je zatrdil, da gre v primeru, ki ga izpostavlja SDS, za "prikrojeno realnost, ki je v funkciji cilja". Pojasnil je, da je šlo za tehnični zaplet, ker so na strežniku objavili napačno verzijo filma. S spleta so ga zato umaknili le za toliko časa, da so objavili pravi film. Na RTVS ni cenzure, tudi do avtorja omenjenega filma niso izvajali nikakršnih pritiskov, je zagotovil Filli.

Kako daleč seže nadzorstvena pravica države do programske politike javne RTVS, sta med drugimi soglasno ugotavljala tako zakonodajna-pravna služba DZ kot ministrstvo za kulturo. Vlada lahko v okviru svojih pristojnosti imenuje le del članov nadzornega sveta in za največ deset odstotkov spremeni višino prispevka. "Vzvodov, ki bi ji zagotavljali vsebinski vpliv na delovanje RTVS, vlada nima," so pojasnili v zakonodajno-pravni službi.
Opozorili so tudi na temeljno načelo delovanja medijev, in sicer na avtonomnost pri ustvarjanju in širjenju programskih vsebin glede na zakon o medijih. To je odraz pravice svobode do izražanja, določene v 39. členu ustave, katere nosilka je tudi RTVS. Da se zato vlada ne more vtikati v uredniško avtonomijo, je menil tudi minister za kulturo Tone Peršak. Dodal je tudi, da sicer sporne zadeve RTVS rešuje znotraj programskega sveta.

Tudi v poslanski skupini SMC so bili kritični do razprave, ki so jo sprožili v SDS. Sklicevanje na to temo in obravnavanje delovanja RTVS ima že dolgo zgodovino, je spomnila poslanka SMC Janja Sluga. "Predlagatelj si izmišlja vedno nova priporočila, da bi vlado prisilil k takšni ali drugačni akciji," je bila ostra.
Ob tem se je navezala tudi na odgovor Društva novinarjev Slovenije, v katerem so svojo udeležbo na seji znova odpovedali. Na njej namreč niso pričakovali resne in argumentirane razprave, ki je v interesu novinarstva. Člani odbora so sicer na podlagi poudarkov iz današnje razprave ocenili, da predlog priporočil ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vir: Uredništvo/STA Foto:Flickr, RNIB, falmouth.ac.uk, Aalto-yliopisto



Comments 0
Be the first to comment.