PRAVICE ISTOSPOLNIH: Slovenija razdeljena na dva dela

Kot je pokazala anketa, je med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili referenduma, 47 odstotkov nasprotnikov izenačitve pravic, 45 odstotkov jih zakon podpira, osem odstotkov pa je še neopredeljenih.

Ob vprašanju vsem anketirancem, ali so za izenačitev pravic istospolnih s heterospolnimi pari, pa izenačitev pravic podpira 43 odstotkov vprašanih; novembra jih je bilo 42 odstotkov. Izenačitve ne podpira 40 odstotkov vprašanih; novembra je bilo takih 41 odstotkov, neopredeljenih pa je bilo v obeh mesecih 17 odstotkov vprašanih, kaže anketa. Vendar pa zakon na referendumu ne bi dobil podpore, ker štejejo le glasovi volivcev, ki bi se referenduma res udeležili.

Minimalna razlika

Če upoštevamo samo te, bi zakon po navedbah Dela padel. Razlika je minimalna, zato lahko v nedeljo pričakujemo tesen izid, pa tudi, da so nasprotniki zakona bolj motivirani za odhod na volišča kot njegovi zagovorniki. Volilne udeležbe ni mogoče napovedati, v anketi je 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bo referenduma zagotovo udeležilo.

Po dolgoletnih izkušnjah pri merjenju razpoloženja volivcev pred referendumskim odločanjem v Delu sklepajo, da je volilna udeležba, ki bi bila skoraj 43 odstotkov, malo verjetna. Zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku 25. marca 2012 se je udeležilo 30,31 odstotka vseh volivcev. Zato je na nedeljskem referendumu bolj realno pričakovati okoli 30-odstotno volilno udeležbo.

Najbolj motivirani simpatizerji ZL in NSi

Motiviranost za odhod na volišča po strankarskih preferencah kaže, da so "močno nadpovprečno" motivirani simpatizerji ZL in NSi. Kar 74 odstotkov oziroma 72 odstotkov podpornikov teh dveh strank, se je izreklo, da se bodo udeležili referenduma. Nadpovprečno motivirani volivci so tudi podporniki SDS in SD, podpovprečno pa volivci SMC. Referenduma se nameravajo udeležiti zlasti prebivalci z visokošolsko izobrazbo, prebivalci manjših mest in ženske.

Izenačitev pravic podpirajo podporniki ZL, SMC, SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo, mlajši (od 26 do 35 let) in ljudje v večjih mestih. Izenačitvi pravic nasprotujejo podporniki SDS, starejši volivci (od 56 do 65 let), ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in prebivalci podeželja. Precej jasna je torej ločnica pri razmerjih levo-desno, mlajši-starejši, urbano-lokalno, visoka-nizka izobrazba.

Za izid referenduma bo po pisanju Dela ključno, ali bo uspelo nasprotnikom zakona na volišča privabiti dovolj ljudi, da bi bil zakon tudi zavrnjen - proti mora biti petina vseh volivcev, ne zgolj večina na referendumu, to pa je okoli 340.000 glasov.