Gre za premik od prevladujočega, linearnega modela "vzeti, napraviti, porabiti in odvreči" h konceptu krožnega gospodarstva, v katerem vsak vir v sistemu proizvodnje ostane čim dlje in v katerem se odpadki ponovno uporabijo kot surovina. Gre za premik od potrošniške filozofije k filozofiji odgovornega ravnanja z viri, za krepitev konkurenčnosti Evrope.
Gonilo te tranzicije bodo okrepljeni zakonodajni cilji za zmanjšanje odpadkov: Evropejci naj do leta 2030 reciklirajo 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov odpadne embalaže. Z letom 2025 predlaga komisija prepoved odlaganja na odlagališča za tiste odpadke, ki jih je mogoče reciklirati: plastiko, kovine, steklo, papir in karton ter biorazgradljive odpadke.
Sveženj za zeleno rast vključuje tudi krovni politični cilj za krepitev učinkovitega ravnanja z viri, ki ni pravno zavezujoč: povečanje produktivnosti virov za 30 odstotkov do leta 2030. Komisija predlaga, naj se v sklopu revizije razvojne strategije Evropa 2020 premisli o možnosti, da to postane eden krovnih ciljev v tej strategiji.
Vizija družbe brez odpadkov predvideva še dva politična cilja - zmanjšanje količine zavržene hrane za 30 odstotkov do leta 2025 in zmanjšanje odpadkov na obali ali v morju za 30 odstotkov do leta 2020 - ter zaposlovalne, raziskovalne in industrijske politične smernice za pot h krožnemu gospodarstvu, podprte s konkretnimi ukrepi.
Comments 0
Be the first to comment.