Posodi svojo nogo

ICBL (International Campaign to Ban Landmines) je globalna mreža organizacij v več kot 90 državah sveta, ki deluje za svet brez protipehotnih min in kasetnega streliva. ICBL je bila v letu 1997 nagrajena z Nobelovo nagrado za mir za prispevek k sprejetju mednarodne konvencije za prepoved uporabe min (t. i. Ottawska konvencija).

To leto se je v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem pridružila skupni globalni akciji za prepoved uporabe protipehotnih min z lastno kampanjo - Posodi svojo nogo. Ob podpori medijev, znanih osebnosti, različnih dogodkov želijo dvigniti osveščenost in pomagati mlademu jadralnemu padalcu Simonu Vogrincu, ki je ravno zaradi tega uničujočega orožja, ostal brez obeh nog. Kampanja bo potekala od 1. marca 2012 do 4. aprila 2012.

Med znanimi slovenskimi obrazi, ki akcijo podpirajo, najdemo Karla Erjavca, Dejana Zavca, fotografa Arna Hodaliča, glasbenika Tomislava Jovankovića - Tokaca (Dan D), Zorana Predina, miss Slovenije 2011 Lano Mahnič Jekos, Radoslava Nesterovića, Dorijana Maršiča in profesorja dr. Marka Vidnjeviča iz UP FHŠ.

Občani Kopra so o kampanji povedali:

Davor Remec, 27 let

''Slabo sem informiran o protipehotnih minah, tako da o tem ne morem povedati veliko. Za kampanjo 'Posodi svojo nogo' tudi prvič slišim. Sicer pa lahko rečem, da bi bil pripravljen prispevati manjši znesek k zbiranju denarja za Simona Vogrinca. Za dogodek, ki se mu je pripetil, sicer nisem slišal, saj slabo spremljam medije, vendar bi mu vseeno svetoval: 'Poskusi kljub nesreči vztrajati v tej smeri.' Kaj več ne bi dodajal, saj je moje poznavanje dogodka slabo.''

Nastja Jurič, 19 let

''O protipehotnih minah ne vem veliko, lahko bi rekla, da skoraj ničesar. Imam le nekakšne predstave o minah v fizični obliki. Vem sicer, da so protipehotne mine zelo nevarne in je na njihov račun po svetu veliko žrtev še danes.''

Danijela Odoni, 56 let

''Žalostno je, ko pomisliš, koliko ljudi je, ki postanejo žrtve protipehotnih min, še bolj pa me žalosti, da je med njimi veliko mladih, ki imajo še celo življenje pred seboj. Slišala sem že, da obstaja organizacija, ki deluje proti protipehotnim minam, ne pa pod imenom 'Posodi svojo nogo'. To je zelo dober način oziroma vsaj začetek boja proti minam in nudenja pomoči žrtvam. Ko sem izvedela za tragični dogodek, ki se je pripetil Simonu Vogrincu, sem pomislila, da se to preprosto ne bi smelo dogajati. Z veseljem bom prispevala kakšen manjši znesek za njegovi protezi v upanju, da se bo v prihodnosti število žrtev min zmanjšalo. Simonu bi rada povedala: 'Dečko, ne predaj se, vztrajaj pri tistem, kar te najbolj veseli, in vsem boš lahko za vzor.''