Piran3 min read

Portorož ima še eno novo zgodbo

V Portorožu so imeli včeraj jeziki, ne glede na to, ali so dolgi, zlobni ali dobrohotni, res obilo dela. Sladoled se je lizal za vsakim vogalom in sladkosnedci, še zlasti pa radoživi otroci, ki so ga največkrat držali v eni roki, v drugi pa balone z napisom Praznik sladoleda, so skupaj s starši romali od enega portoroškega slaščičarja do drugega. Na poti od Lucije do Portoroža so se namreč sladoledarja združili pod okriljem Društva Sončna Riviera in v sodelovanju z Občino Piran pripravili prvi Festival sladoleda. Mnogi so si ga privoščili, saj velja za najcenejšo slaščico in včeraj se je, kot se za festival spodobi, kepica povsod ponujala za vabljivih 80 centov.

Uredništvo

Editorial

Published 23/06/2014 · 10:11

Copied!

FOTOGRAFIJA

Sladoled naj bi bil najstarejša in najbolj priljubljena sladica na svetu. Z njim naj bi se sladkali že leta 1100 pred našim štetjem na Kitajskem, od koder je recept zanj v 13. stoletju v Evropo prinesel Marco Polo. Sladoled, kot ga poznamo danes, je nastal sredi 17. stoletja v Angliji, njegov izumitelj pa naj bi bil francoski kuhar, ki je delal na dvoru angleškega kralja Charlesa.

"Ideja se je rojevala nekaj let in končno smo stopili skupaj, tako upam, da bo postal tradicionalen," je bil zadovoljen predsednik društva Sončna Riviera Mladen Škerbec. Niso pa poskrbeli samo za sladkanje, saj so za vse generacije na devetih lokacijah v bližini sladoleda pripravili poseben program s komiki, glasbeniki, plesalci, čarovniki, akrobati, slikarji, karikaturisti, Disneyjevimi figurami, otroškimi delavnicami, starodobnimi vozili in ne nazadnje so tiste bolj športne ljubitelje sladoleda pri lucijskem Cappucinu celo povabili na plezalno steno.

Seveda so se prodajalci sladoleda potrudili in v Kavarni Cacao je njen vodja Arzel Hadžiabdič povedal, da so pripravili kar 40 različnih okusov sladoleda ter da zaradi povečanega števila gostov ta dan dela pri njih 23 zaposlenih. "Ljudje so nori na sladoled. Največ segajo po vaniliji, čokoladi in jagodi, sicer pa ponujamo na kepico tudi dva okusa, kar največkrat želijo. A so celo taki, ki vzamejo 6 kepic," je dejal.

Pred leti izvedena raziskava Inštituta za varovanje zdravja je pokazala, da dobrih 30 % Slovencev uživa sladoled enkrat do 3-krat na mesec, nekaj manj kot 15 % pa enkrat na teden. Slaba polovica starejših prebivalcev (46 do 65 let) pa sladoleda nikoli ne uživa. Njegovi največji ljubitelji so prebivalci Nove Zelandije, ki ga na leto pojedo kar 26,3 litra na prebivalca. Sledijo jim Američani, Švicarji, Italijani, Francozi in Nemci, medtem ko si ga Slovenec privošči okoli 4 litre na leto. Sosedje Italijani ga zaužijejo 12 litrov.

Vodja Kavarne karamela, slaščičarka Marina Delfar, se je kljub gneči potrudila in nam pokazala, kako pri njih nastaja mlečni sladoled, ki je eden od dobrih 30 vrst, ki ga delajo. Najprej je v pasterizator na 80 stopinj Celzija dala tako imenovani fiore di latte iz mleka, sladkorja in smetane. Po končanem postopku je dodala pasto z okusom vanilije, nato pa je vse romalo v stroj, kjer se je mešalo in ohladilo na -20 stopinj Celzija. Postopek je trajal kako dobro uro in banjica sladoleda se je že ponujala obiskovalcem. "Najboljši je takoj, ko pride iz mešalnika," je povedala in dodala, da ga največ pojedo otroci in morda moški več kot ženske.

Ustavili smo se tudi pred Caffe Centralom, kjer je vodja slaščičarne Grand hotela Portorož, Saša Jankovič, povedal, da sami delajo točen oziroma mehak sladoled, iz katerega pripravljajo zahtevnejše sladoledne kupe z raznimi oreščki, biskviti, prelivi in svežim sadjem. "Naša kupa Solni cvet je na primer z arašidi, figami, čokoladnim prelivom in mlečnim sladoledom. Smo pa Slovenci kar dobri potrošniki sladoleda, a so Nemci in Američani večji. Tudi Rusi si ga pogosto zaželijo, zato bi bilo dobro, da ponudniki poskrbijo, da bi bili po slaščičarnah napisi vrst sladoledov tudi v ruščini," je povedal.

Vir: Janez Mužič