Portoroški turizem je pred bankrotom

Sindikat gostinstva in turizma grozi s stavko, stopnja znanja v turizmu je nizka, leta 2011 sta gostinstvo in turizem v Obalno-kraški regiji ustvarila 26,235 milijonov čiste izgube (višjo kot gradbeništvo). Od tega največji delež pripada piranski občini. Hotelirji si želijo tujih lastnikov, a jih ni, turistična agencija v centru Portoroža zapira svoja vrata zaradi prenizkega prometa, v Portorožu naj bi bil le en rentabilen hotel ... Teorija zarote ali kruta resničnost?

Žalostna resnica

To so ugotovitve okrogle mize o turizmu »Futuristica«, ki je potekala na Turistici v Portorožu. Na okrogli mizi so sodelovali najvidnejši predstavniki slovenskega turizma (direktorica STO, predsednik zbornice, predstavnica ministrstva). Poslušala pa jih je smetana portoroškega turizma. Torej ni teorija zarote, ampak kruta resničnost. In kako se naši vrli turistični delavci s to kruto realnostjo spopadajo?

  1. Jočejo, da nimajo denarja za promocijo.

  2. Jočejo, da nimajo denarja za programe.

  3. Jočejo, da nimajo denarja za investicije.

  4. Jočejo zaradi svetovne krize.

  5. Medtem ko govorijo o butičnem turizmu, se razprodajajo avtobusarjem na sejmu v Kolnu.

  6. Se oklepajo svojih stolčkov in upajo na tujega vlagatelja.

  7. Manipulirajo s podatki.

Na Futuristici je bilo jasno in glasno povedano, da je v turizmu premalo znanja in da "ne znamo turistom pobrati denarja"!

Kaj se je dogajalo v piranski občini?

Portorož je bil zgrajen kot center masovnega morskega turizma. Pobiral je drobtine z velike mize jugoslovanskega turizma in se napajal iz Casinojeve vreče.

Lokalni politiki niso imeli pojma o turizmu in ker so se nekateri turistični delavci imeli za pomembne, so prevzeli politiko turizma v svoje roke. Rad bi vas ponovno opozoril na izjavo strokovnjakov, da je v turizmu premalo znanja. In ker so tisti, ki niso imeli pojma, prepustili vodenje tistim, ki imajo premalo znanja, so pričeli naročevati študije in strategije, ki pa jih tako ali tako niso razumeli, kaj šele da bi jih poskušali dati v prakso.

Tisti, ki niso imeli pojma, niso imeli niti vizije, o rdeči niti pa so slišali le po televiziji v Igrah brez meja. Tisti z malo znanja pa so kopirali en drugega (danes imamo samo kongresne centre in welness studie + sladoled) in so seveda olastninili in prodali stvari, ki nikoli niso bile njihove.

Kaj se dogaja v piranski občini danes?

Danes so bojda vsi hoteli, razen enega, v minusu. Minuse imajo zaradi lastninjenja (legalne kraje družbenega premoženja) in negativnega tekočega poslovanja. Gostinci v Portorožu jočejo, da nimajo prometa, kljub temu da so hoteli bojda 100 % zasedeni. Na Občini jočejo, ker da, bojda, ni denarja. Saj vsi vemo, da ni vse v denarju, je pa priročen izgovor!

Že lani sem ugotovil, da na Občini ni nihče direktno odgovoren za turizem, da drobijo denar in da odgovornost prenašajo eden na drugega. Tu vse piše: http://mojmirkovac.si/?p=1023

Poglejmo strukturo in kdo bo organiziral Portoroško noč:

   1. Urad za gostinstvo in turizem,

   2. Turistično združenje Portorož,

   3. Avditorij,

   4. Človek, ki je odgovoren za projekte in prireditve, ...

Glavna pri organizaciji Portoroških noči pa naj bi bila direktorica urada za družbene dejavnosti!? No, saj z njo ni nič narobe, je sposobna gospa, ampak ali ni tukaj nekaj narobe?

Zakaj je temu tako?

Vem, da mi boste rekli, le čevlje sodi naj kopitar oz. kovač naj kuje konje. Vem, tako, kot morajo hotelirji skrbeti za hotel in ne voditi lokalne turistične politike, tako morajo politiki iskati pametne rešitve in ne le izgovorov, zakaj se česa ne da. Vem tudi, da pljuvam v lastni krožnik, ampak vseeno vam za ponazoritev kriznega delovanja, ko so vsi pod stresom in pritiskom javnosti, povem naslednjo zgodbico.

Nekje v Portrožu je travnik, na katerem parkirajo ljudje, ki radi surfajo. Ko so idealne razmere za ta šport, jih je tam parkiranih tudi krepko preko 30. Domačini se jezimo, čutimo se ogoljufane. Mi moramo plačevati parkirnino in kazni, na tem travniku pa kar prosto po Prešernu. Ljudje se jezijo, z Občine se sliši ukaz, naj se reši problem, odgovorni najdejo rešitev. Dovoz na travnik zaprejo z ogromno skalo. Problema s parkiranjem na travniku ni več. Kje pa bodo parkirali surferji? Na cesti, kjer bodo plačali kazen zaradi nepravilnega parkiranja. Spet bo jeza in huda kri.

Za razmislek

Surferji so si kupili drago opremo, pripeljejo se tudi od 150–200 km daleč, da lahko uživajo v vetru. Ali je kdo pomislil, da bi ti gospodje z veseljem plačali 10 € na dan? Ne, zakaj le bi razmišljali o tej opciji, če jim lahko pokasiramo 40 € za nepravilno parkiranje?! Ali je kdo kdaj razmišljal, da bi kasiral samo turistično takso vsem tistim kamperjem, ki so parkirani pred Marino ali pa utrujeni mladini, ki tam spi v avtih, potem ko je nametala kontejnerje smeti v travo?

Ne! Ker je lažje najeti radar in parkirno uro ter odirati domačine. Z denarjem od glob pa plačevati najemnino za ta isti radar in parkirno uro.

Naj zaključim s stavkom:

Edina zabava v Portorožu sta tekmovanje med lokali, kdo bo imel glasnejšo glasbo, in animacija Inkov in Vukomprajev v centru.

In domačini jočemo ...