Pogorele mame ali ko je virtualno - zlagano
Obdobje, v katerem živimo, od nas zahteva iskanje vedno novih načinov komunikacije. Pa pri tem nimam v mislih zgolj oglaševalskih agencij oziroma ponudnikov česar koli, ki enostavno morajo, hoteli ali ne, slediti novostim, prilagajati načine, kako pristopiti k potencialnim uporabnikom oziroma h kupcem, ob tem pa še upati, da jih bodo sploh opazili. V mislih imam tudi čisto vsakega izmed nas.

Saj veste, ljudje smo družabna bitja. Ki se, nekateri bolj, drugi manj, radi pogovarjamo. O tem ali onem. Včasih celo (v tem smo še posebej dobre predstavnice nežnejšega spola) čisto brez posebnega razloga. A točno to, zaradi česar je prejšnji teden s kampanjo "Mame potrjujejo" pogorela hrvaška skupina Atlantic s paštetami Argeta, po tem ko je srbska blogerka objavila dokaze, da so v družbi uporabili fotografije s Shutterstocka in mamam dali izmišljena imena, se lahko zgodi tudi navadnim smrtnikom. Ko se izkaže, da je virtualno − zlagano.
Atlantic Grupa se je na našo objavo nemudoma odzvala. Zapisali so, da so uporabili tri simbolna imena in slike, kar je bilo v javnosti − in priznamo, tudi sami nismo bili izjema pri tovrstnem dojemanju dogajanja − razumljeno kot zavajanje. A čeprav so to storili, kot so razložili, ker s prijavami še niso zaključili in so napako že odpravili, je škoda že storjena. Marketinška akcija, ki bi morala temeljiti na uporabnikovi izkušnji, oni pa so fotografije "mam" odkupili iz specializiranih spletnih strani, je dobila velikansko črno piko, še preden se je dobro začela.
V eri socialnih omrežij je seveda izbira, kako in s kom bomo, če sploh, komunicirali, res ogromna. Že samo Facebook, ki se mu upirajo le še največje umetniške duše ali trdoživi prepričanci, ponuja nemalo možnosti, tako (samo)predstavitve kot tudi komunikacije. In seveda, da nam slučajno ne bi postalo dolgočas, nenehno uvajajo spremembe. Vsekakor so tudi tu, tako kot včasih v zakajenih klubih in na dobrem starem ObalaNET-u, na boljšem tisti, ki imajo dobre ali celo odlične komunikacijske sposobnosti.
Saj poznate primere, ko njegovih všečkov in pohval pod objavljenimi fotografijami izbranke kar ne zmanjka, a kaj, ko ste ga med zadnjim spomladanskim sprehajanjem po zaledju Istre opazili v vročem objemu z rjavolasko − njegova izbranka pa ima še vedno svetle lase ... Pa tudi med ženskimi klepeti ob kozarcu sladkega muškata se radi razvežejo jeziki in se izve marsikaj ...
No, včasih v resnici zadošča že kava. Pred zadnjo ohladitvijo sem se srečala z nekdanjo, trenutno samsko sošolko. Uživali sva v toplem dnevu. Nebo je bilo skoraj brez oblačka, sonce pa ni prav nič sramežljivo iskalo poti skozi veje dreves, pod katerimi sva sedeli in uživali nad razgledom in vonjem morja, ki ga je vsake toliko prinesel do naju veter. In takrat mi je čisto mimogrede navrgla, kaj se ji je nedavno zgodilo.
Nemirnost, ki jo prinaša s svojim prihodom letos sicer precej pozna pomlad, je kolegica utapljala v beli kavi, meni pa odkrito (in razočaranja v njenem glasu res ni šlo preslišati!) potožila, kako je ostala razočarana po zadnjem vročem dopisovanju z napol znancem, ki ji je preko sporočil obljubljal marsikaj − in ji celo zagotovil, da vse, o čemer je pisal, niso zgolj besede ...
Pa od vsega tistega besedičenja v realnosti ni prišlo niti do povabila na pijačo! In verjetno se vsi strinjamo, da je to še najmanjša škoda, ki jo je doletela ... Že v medsebojni komunikaciji posameznik pove le, kar želi, na spletu pa je to še toliko lažje. In zato včasih še toliko dlje od resnice ...
Sama verjamem, pa čeprav me je že pred leti kolega informatik želel prepričati, da brez virtualnega sveta ne gre, da je pri vsem e-govo(ričenj)u treba obdržati zdravo mero distance. In bela kava s pogledom na široko modrino se res ne more primerjati s tisto, ki jo srkamo sami pred ekranom, četudi v e-družbi!
A vendar; Twitter, Facebook in še kaj so del našega življenja in res si težko ali pa celo sploh ne moremo predstavljati, da bi izginili ali jih ne bi bilo. Če ne verjamete, poprosite, da vam v službi omejijo dostop do njih za kakšno uro ali dve, morda celo za kak dan.
Pa tudi uradni podatki to potrjujejo: Facebook uporablja že skoraj vsak drugi Slovenec. In kar je še zanimivo, kot navaja Ipsos, želijo tisti, ki ga uporabljajo, v resnici ojačati vezi z družino in s prijatelji. Pa jih, mislite, res?
Več iz rubrike Kolumne:
Vir: Anita Urbančič





Comments 0
Be the first to comment.