PODNEBNI REKORDI SE VRSTIJO: September drugi najtoplejši doslej, morja pa še nikoli tako topla

Po podatkih Copernicusa je povprečna globalna septembrska temperatura znašala 16,27 stopinje Celzija, kar je 0,82 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020. Letošnji september je bil tako drugi najtoplejši september doslej, od rekordnega septembra 2023 pa je bil hladnejši za le 0,11 stopinje Celzija. 

V primerjavi s predindustrijskim obdobjem med letoma 1850 in 1900 so bile globalne temperature septembra višje za 1,63 stopinje Celzija. S tem se je nadaljeval niz mesecev s temperaturami nad mejo 1,5 stopinje, ki se je začel avgusta. Pri Copernicusu ocenjujejo, da bi se lahko zaradi krepitve podnebnega pojava El Niño tako visoke temperature nadaljevale tudi v prihodnjem letu.

Nenavadno toplo in suho vreme, ki je zaznamovalo poletje, se je septembra nadaljevalo tudi po večjem delu Evrope. Celina je doživela tretji najtoplejši september v zgodovini meritev, medtem ko je zahodna Evropa izenačila rekord za najtoplejši september doslej, ki ga je postavila leta 2023. Povprečna temperatura zraka nad evropskim kopnim je znašala 16,26 stopinje Celzija, kar je 1,54 stopinje nad septembrskim povprečjem obdobja 1991–2020.

Poleg visokih temperatur je Evropo prizadela tudi dolgotrajna suša. Sušne razmere so vztrajale v večjem delu zahodne in srednje Evrope ter ponekod na vzhodu celine, v primerjavi z avgustom pa so se v več regijah še okrepile. Pomanjkanje padavin se je odrazilo tudi v izjemno nizkih vodostajih in pretokih rek.

Rekordno nizke septembrske pretoke so zabeležili na posameznih odsekih Rena, Donave, Visle ter rečnega sistema Garone in Dordogne. Nizka gladina vode je povzročala težave pri plovbi, oskrbi z vodo in v kmetijstvu. Padavine proti koncu septembra so ponekod prinesle delno olajšanje, medtem ko so bili deli severne in severovzhodne Evrope ter Turčije bolj namočeni od dolgoletnega povprečja.

Direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus Carlo Buontempo je opozoril, da so deli Evrope po izjemno vročem poletju ponovno doživeli zelo visoke temperature. Po njegovih besedah se je začel nov niz mesecev, v katerih globalna temperatura presega predindustrijsko raven za več kot 1,5 stopinje Celzija, ob nadaljnji krepitvi El Niña pa bi se lahko takšne razmere nadaljevale do leta 2027.

Buontempo je opozoril tudi na dolgoročno segrevanje planeta in cilje pariškega podnebnega sporazuma. "Kako močno bomo presegli to mejo in kako dolgo bo to trajalo, pa je še vedno odvisno od nas," je poudaril. Ob tem je pomembno razlikovati med preseganjem temperaturnega praga v posameznem mesecu in dolgoročnim segrevanjem, na katerega se nanaša pariški sporazum.

Rekordne temperature so septembra izmerili tudi v oceanih zunaj polarnih območij. Povprečna temperatura morske površine je dosegla 21,05 stopinje Celzija, s čimer je presegla dosedanji septembrski rekord iz leta 2023, ko je znašala 20,92 stopinje.

Posebej visoke temperature so vztrajale v tropskem delu Tihega oceana, kjer se krepi El Niño. Na območju osrednjega tropskega Pacifika, ki ga znanstveniki uporabljajo za spremljanje tega pojava, je povprečna septembrska temperatura morja dosegla rekordnih 29,70 stopinje Celzija. S tem je presegla najvišje vrednosti, zabeležene med prejšnjimi zelo močnimi pojavi El Niño v obdobjih 1982–1983, 1997–1998 in 2015–2016.

Izjemno toplo je bilo tudi morje ob evropskih obalah. Temperature morske površine ob Atlantiku in v zahodnem Sredozemlju so dosegle septembrske rekorde, kar je dodatno prispevalo k nenavadno toplim razmeram na bližnjih kopenskih območjih.

Copernicus je objavil tudi podatke o morskem ledu na obeh polih. Na Arktiki je dnevna površina morskega ledu dosegla svoj letni poletni minimum, ki je bil 14. najnižji v obdobju satelitskih meritev. Na Antarktiki pa je letni zimski maksimum obsega morskega ledu dosegel tretjo najnižjo vrednost doslej.