Po šparglje brez skrbi

Skoraj vsako stojnico na koprski tržnici krasi šopek divjih špargljev, ti so se letos že znašli tudi na krožnikih marsikaterega doma, restavracije pa že ponujajo prav posebne špargljeve menije. Nekoliko manj je še ene od spomladanskih divjih rastlin, čemaža, ki na istrskih tleh pač ne uspeva. Kot so nam zaupale, šparglje branjevke nabirajo kar same, omejitev in nadzor, koliko teh zdravih darov narave naberejo, pa jih ne skrbita. "Saj jih nabiram na svojem zemljišču okoli hiše," nam je povedala ena od njih in dodala, da sicer povpraševanje po špargljih, za šopek je potrebno odšteti od 3 do 4 evre, ni, saj jih po njenem mnenju nabira vsak sam. Pri drugi stojnici z zelenjavo pa nam je sogovornica zaupala, da gredo šparglji še kako v prodajo. Kot je dodala, jih nabira njena mama, ki pa je prav tako ne skrbi, da bi jo po prstih udarili gozdarski inšpektorji, če bi utrgala kakega preveč, seveda.

Inšekcija lani kršitev pri nabiranju špargljev ni zaznala

V Sloveniji namreč tako striktnih omejitev, kot jih poznajo na Hrvaškem, kjer je za nabiranje divjih špargljev potrebno imeti dovolnilnico ter glede na nabrano količino plačati nadomestilo, ni. Pravilnik o varstvu gozdov pri nas določa, da lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob in en kilogram zelnatih rastlin, med katere spadajo tudi divji šparglji.

"Šteje se, da obiskovalec gozda pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin ali gob ne ogroža funkcij gozda, če pri tem ravna tako, da nabira zelnate rastline tako, da ne odstrani več kot 30 % rastlin oziroma ne več kot vsako tretjo rastlino," so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so povedali tudi, da kršitev pri nabiranju špargljev v letu 2014 gozdarska inšpekcija ni zaznala.