PARADOKS KOPRSKEGA OTOKA: Komisija izbrala drugo skulpturo, zakaj je torej zmagala "Koza"?

Mestna občina Koper je ob objavi javnega natečaja za skulpturo, ki bo krasila umetni otok v Žusterni, napovedala, da bo predlagane idejne rešitve pregledala strokovna komisija v sestavi Tilen Žbona, Martina Vovk in Dejan Mehmedovič s področja likovne umetnosti, arhitekt Boštjan Furlan in direktorica Obalnih galerij Piran Mara Ambrožič Verderber ter izbrala najboljše delo, pri čemer so poudarili, da je pomembno, v kolikšni meri je ustvarjalec upošteval identiteto in zgodovino Kopra, v kolikšnem času lahko skulpturo izdela, kot tudi, da najvišja vrednost umetniškega dela, skupaj s stroški, ne sme presegati cene 30.000 evrov bruto.

Na natečaj je prispelo 12 ponudb. Občino smo prosili, če nam pokaže vse idejne zasnove, postregli so nam s tremi umetniškimi deli, ki jih je strokovna komisija točkovno najvišje ovrednotila. To so "Brez naslova" avtorja Andreja Škufce, "Koza" avtorjev 3biro d.o.o. in Žurbi EKO d.o.o. ter "Kozja skalca" avtorice Katje Smerdu.

Tri umetniška dela, ki jih je strokovna komisija točkovno najvišje ovrednotila – Kozja skalca, Brez naslova in Koza.

Najvišjo umetniško vrednost so prepoznali v skulpturi "Brez naslova", ki pa, kot pravijo na občini, ni ustrezala natečajnim pogojem, zato je Mestna občina Koper kot investitor projekta sprejela predlog skulpture "Koza", ki ji je strokovna komisija namenila drugo najvišje število točk. 

Ko je župan "Kozo" predstavil javnosti, pa je završalo, nekateri so predlagali celo glasovanje, na katerem bi ljudje izbirali med vsemi na razpis poslanimi predlogi. Vendar so se na občini ravno temu želeli izogniti.

Kot pravijo, se je župan za razpis, ki ga zakonodaja v takšnih primerih sicer ne zahteva, odločil prav z namenom, "da o umetnini odloči stroka, in ne politika oziroma laična javnost". Na občini dodajajo še, da mora biti umetnost "drzna in izzivalna, česar od sodelujočih na natečaju ne bi mogli pričakovati, če bi jih prisilili v iskanje najbolj všečne oziroma trenutno popularne rešitve".

Tako bo najverjetneje ostalo pri odločitvi, da novi koprski otok krasi "Koza", saj je pred njeno postavitvijo nujno izvesti še statično presojo nosilnosti valobrana. "Mestna občina Koper v samem natečaju ni želela omejevati ustvarjalnosti umetnikov s tehničnimi pogoji, se pa za samo izvedbo projekta seveda ne bo odločila, če ne bo popolnoma varna," še pravijo na občini.

Pojasnilo Bržana na Facebooku

Koprski župan Aleš Bržan se je z zapisom na Facebooku odzval na celotno dogajanje glede skulpture. Kot je zapisal uvodoma, je prejel precej vprašanj glede izbora, občani pa da so se spraševali, ali je skulpturo res izbrala stroka.

"Strokovna komisija je sicer najvišjo umetniško vrednost prepoznala v skulpturi "Brez naslova" Andreja Škufce, ki pa ni ustrezala razpisnim pogojem. Poleg tega, da v ničemer ne upodablja spomina na "Kozji" otok Capris, kar priznava tudi njen avtor, je izdelana iz polimerov, ki skulpturi na tej lokaciji ne zagotavljajo trajnosti," je pojasnil Bržan.

Nadaljuje, da so ga občani spraševali tudi, zakaj je za odločitev, ki bi jo lahko sprejel sam, imenoval strokovno komisijo. "Res je, da zakonodaja od mene ni zahtevala izvedbe natečaja, a se mi ne zdi primerno, da bi o umetniški vrednosti presojali politiki ali laična javnost brez pomoči stroke," odgovarja.

"In še večni vprašanji, koliko in kdaj. Cena skulpture ne sme preseči 30 tisoč evrov, postavili bi jo lahko junija, a le v primeru, če bo statična presoja nosilnosti valobrana pokazala, da ustreza izvedbi projekta na tem mestu," je zapisal Bržan in ponovno poudaril, da Koze na otoku ne bo, če njena postavitev ne bo popolnoma varna.