Pahor v Münchnu razpravljal o zamrznjenih konfliktih v Evropi

V razpravi so sodelovali azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, premierja Srbije in Gruzije, Aleksander Vučić in Irakli Garibašvili, ter hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Sprva so se posvetili ukrajinski krizi, pri čemer je premier Srbije, ki trenutno predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poudaril, da je treba najprej doseči prekinitev spopadov, preprečiti izgubo življenj, potem pa iskati rešitve spora. "Mir je danes potreben bolj kot kdajkoli, sicer nam grozi katastrofa," je poudaril Vučić.

Prijatelji z Rusijo, a tudi z Ukrajino

"Z Rusijo smo dobri prijatelji, a smo tudi dobri prijatelji Ukrajine in podpiramo njeno ozemeljsko celovitost. To je zelo pomembno tudi za nas," je še poudaril srbski premier.

Alijev in Garibašvili sta v razpravi opisala spore, v katere sta vpleteni njuni državi - Alijev spor Azerbajdžana z Armenijo glede Gorskega Karabaha, Garibašvili pa z Rusijo glede separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije.

Alijev je najprej opozoril, da bi morala biti ozemeljska celovitost Azerbajdžana enako pomembna kot ozemeljska celovitost Ukrajine, saj da je Armenija okupirala Gorski Karabah in s tem del njihovega ozemlja na zelo podoben način, kot to izvaja Rusija v Ukrajini.

Pritisk na Armenijo bi moral biti močnejši

Menil je, da ima mednarodna skupnost glede reševanja tega vprašanja dvojne standarde, in se zavzel, da bi moral biti pritisk na Armenijo močnejši. "Že 20 let se pogajamo, a brez rezultata," je dejal dolgoletni voditelj Azerbajdžana.

Tudi gruzijski premier je potožil, da se pri reševanju konflikta glede Abhazije in Južne Osetije trudijo in so konstruktivni, a na drugi strani ni podobnega odziva. Ruska stran se noče pogajati, je dejal Garibašvili. Ukrajinski konflikt je nadaljevanje vojne v Gruziji iz leta 2008, je še ocenil, pri tem pa spodbudil tudi razpravo o vprašanju, ali Rusija morda namerno destabilizira območje, da krepi svojo interesno sfero.

Spomnili na vojno na Balkanu

Hrvaška zunanja ministrica je na drugi strani spomnila na vojne ob razpadu Jugoslavije v 90. letih. Pomembna razlika s spori, ki so ostali po razpadu Sovjetske zveze, je bila v tem, da se niso soočali z velesilo in so bili tako pravzaprav prepuščeni sami sebi, da so iskali rešitve.

Poudarila pa je, da je iskanje rešitev vsekakor lažje, ko je rešeno vprašanje ozemeljske celovitosti države. In zdaj so tudi države bivše Jugoslavije odkrile pot za mirno reševanje sporov; politična volja za to je, je dejala hrvaška zunanja ministrica, to pa je potrdil tudi Vučić. Stvari niso idealne, še vedno so nerešene stvari med državami v regiji, a se zadeve pomikajo naprej, zaupanje raste, je dodal srbski premier.