Občina zavodu očita krivdo za podražitev obnove pristanišča, ker je po začetku obnove spremenil kulturno varstvene pogoje in naknadno zahteval konservatorski načrt.
Zaradi stanja sodnega postopka so bili zagovorniki obeh strani redkobesedni. Čeprav je zagovornik piranske območne enote zavoda Primož Cegnar pojasnil, da morajo javni porabniki, kot je zavod, "za kar koli" imeti soglasje vlade oz. pristojnega ministrstva, se bosta občina in zavod sestala in poskusila najti dogovor. Cegnar tudi ni izključil, da do poravnave le pride.
Zavod zavrača očitke občine
Na zavodu sicer menijo, da to, kar občina zatrjuje kot škodo, nima podlage v dokumentih, ki so jih predložili. "Za to, da so bili spremenjeni kulturno varstveni pogoji in kasneje soglasje, trdimo, da je odgovornost na strani občine, ker so za stanje vedeli," je pojasnil odvetnik.
Na občini so namreč, tako kot na podlagi dokumentacije razumejo na zavodu, vedeli, da bo potrebno pridobiti novo kulturno varstveno soglasje, še preden so prvič vložili zahtevek, je navedel.
Kot je dodal, pa "zavod odloča glede podanih kulturno varstvenih pogojev le v okviru zahtevka, ki ga poda tisti, ki zahteva to soglasje". Poleg tega je vprašanje, ali je občini dejansko nastala škoda, še pravi Cegnar.
Dve leti za prenovo, skupaj štiri milijone evrov
Prenovo ribiškega mandrača so po skoraj dveh letih zaključili konec leta 2012. Slabe štiri milijone evrov vreden projekt so spremljali tehnični problemi in zaplet z dodatnimi spomeniško-varstvenimi pogoji, zaradi česar so dela za nekaj mesecev zastala, projekt pa se je končal več kot leto dni po roku.
V okviru obnovitvenih del so poglobili morsko dno, sanirali zahodno obalo malega mandrača, obalo glavnega valobrana in 3300 kvadratnih metrov tlakovanih površin ter opravili rekonstrukcijo dveh pomolov. Uredili in opremili so priveze in nanje postavili postavili priključne omarice za oskrbo plovil.
Comments 0
Be the first to comment.