Na referendumu o vetrnicah si želijo visoke udeležbe

Načrti ljubljanske družbe Vepa o postavitvi do 40 vetrnic na območju so v zadnjih mesecih trčili na dokaj oster odziv vsaj dela krajanov, zdaj pa se obeta še posvetovalni referendum. Na njem naj bi se 730 volilnih upravičencev iz krajevne skupnosti Senožeče 25. maja, ko bodo potekale volitve v Evropski parlament, izrekli tudi o umestitvi vetrnic na svojem območju.

Vepa ni edina, ki načrtuje postavitev vetrnic, so pa njihovi načrti najbolj velikopotezni. Aleš Musić je za STA poudaril, da se jim zdi pomembno, da lokalna skupnost podpira tak projekt in da je ta okoljsko in družbeno sprejemljiv: "Zato tudi prihajamo sem in se pogovarjamo s krajani, ker jim želimo projekt predstaviti transparentno. V največji možni meri upoštevamo tudi njihova mnenja, predloge in pripombe."

"V vsakem primeru si želimo nadaljnjega konstruktivnega sodelovanja s krajani na način, da bomo skupaj ugotovili, katera stojišča so primerna in katera ne," poudarja prvi mož Vepe.

Musić ob tem zagotavlja, da bodo izdelali vse potrebne strokovne podlage in okoljske preveritve ter v največji možni meri upoštevali priporočila širše javnosti, ki so jih pri oddaljenosti že upoštevali.

Koliko vetrnic bo, se še ne ve

Vsa stojišča bodo šla skozi skrben proces celovite presoje vplivov na okolje, vetrnice pa bodo umestili v prostor na najmanj moteč način, še zagotavlja Musić, ki sicer o končnem številu vetrnic težko govori: "Dokler ne gremo skozi vse predvidene faze projekta in opravimo vse potrebne preveritve tako z okoljskega kot z družbenega vidika, ne vemo, koliko vetrnic oziroma stojišč bo na koncu sprejemljivih z vseh teh vidikov. Vemo pa, da vetrnic, ki presoje ne bodo prestale, ne bomo umeščali v prostor."

Vetrnice bodo sicer umeščali tam, kjer so v prostor že umeščeni avtocesta in daljnovodi ter tudi kamnolom, zato razvrednotenja zemljišč, ki predstavlja enega večjih pomislekov krajanov, zaradi umestitve vetrnic ne bo, še pojasnjuje direktor družbe Vepa.

Vetrni park bo zagotovil nova delovna mesta

Musić ob tem poudarja, da bo vetrni park zagotovil delovna mesta tudi za domačine, pa tudi sicer so svoje obljube o vračanju sredstev v lokalno okolje že konkretizirali s pismom o nameri, v katerem so pojasnili, kako se bo nameravani denar od treh odstotkov bruto proizvodnje razdelil v lokalnem okolju. Musić obenem opozarja na pomen obnovljivih virov energije in izpostavlja, da vetrno energijo v svetu izkoriščajo v veliko večji meri kot v Sloveniji.