Na odboru podpora noveli zakona o zakonski zvezi

Po besedah Mateja T. Vatovca so v poslanski skupini ZL novelo vložili, da bi odpravili protiustavno in sistemsko diskriminacijo, ki jo omogoča trenutni pravni red. Kot je poudaril, je 14. člen ustave jasen, prepoveduje diskriminacijo glede na posebne osebne okoliščine, med katere nedvomno sodi tudi spolna usmerjenost, čeprav ni izrecno navedena.

Tako njihov predlog registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. S tem pa tudi za istospolne partnerske skupnosti prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola.

Predlog usklajen s strokovno javnostjo

Predlog je po Vatovčevih besedah usklajen s strokovno javnostjo in pristojnimi ministrstvi ter ima podporo poenotene LGBT skupnosti.

V slednji opozarjajo, da je zgodovina sprejemanja zakonodaje na področju istospolnih partnerstev dolga in prve pobude segajo že v 90. leta prejšnjega stoletja. Predlagana novela pa predstavlja odpravo diskriminacije in krivic, ki so prizadele cele generacije in obstajajo vse do danes, sta opozorila Miha Lobnik iz društva informacijski center Legebitra in Nataša Sukić iz društva Škuc.

Predlog so med drugim podprli tudi Roman Kuhar z Mirovnega inštituta, Andreja Črnak Meglič z Inštituta za socialno varstvo, Milica Antić Gaber s Slovenskega sociološkega društva in Ljubica Marjanovič Umek v imenu Društva psihologov Slovenije ter Zbornice kliničnih psihologov in Združenja psihoterapevtov Slovenije.

Predlogu so nasprotovali

Po drugi strani pa so predlagani noveli med drugim nasprotovali Tomaž Merše iz Družinske pobude, Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Tadej Strehovec v imenu Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Ustavili so se zlasti pri možnosti, da istospolni pari posvojijo otroke. Kot je poudaril Primc, pri posvojitvah ne gre za pravice odraslega, ampak za pravico otroka. Tu pa razglasimo želje in interese skupine ljudi za človekova pravice, hkrati pa se mirno pozabi na osnovne, temeljne pravice in največjo dobrobit otrok, je dejal Merše.

Nasprotniki novele se bojijo tudi nekaterih drugih posledic, od financiranja oploditev z biomedicinsko pomočjo do nadomestnega materinstva, ki je marsikje povezano z izkoriščanjem revnejših žensk. Strehovec je opozoril še na odsotnost možnosti ugovora vesti in možne posledice za matičarje, ki bi imeli zadržke do poročanja istospolnih parov, pa socialne delavce, sodnike in druge.