Na Obali največ kožnega raka

Po zadnjih podatkih iz Registra raka za leto 2011 je bilo v obalno-kraški statistični regiji 346 novih primerov raka med ženskami in 395 med moškimi, pri obeh spolih pa je bil na prvem mestu kožni rak (75 primerov med ženskami in 78 med moškimi). Med ženskami je bilo še veliko primerov raka dojk (72), pljuč (44) in črevesnega raka (33). Pri moških so raku kože po številu primerov sledili rak prostate (57), črevesni rak (49) in pljučni rak (44).

Skoraj 40 odstotkov kožnega raka več kot v Sloveniji

Kožni rak je pri obeh spolih že vrsto leto na prvem mestu tudi po pojavljanju, je za STA pojasnila podpredsednica obalnega društva Jermančičeva. Če je bila v letu 2011 pojavnost kožnega raka na državni ravni med moškimi 105 primerov na 100.000 prebivalcev, so v regiji dosegli pojavnost 142 primerov na 100.000 prebivalcev. Višja je bila tudi pojavnost med ženskami, ki je na ravni Slovenije 75, na ravni regiji pa 95 primerov na 100.000 prebivalcev.

Statistično pomembno nižja pa je pojavnost raka prostate. V letu 2011 je obalno-kraška regija dosegla indeks 94 proti državnemu indeksu 151. Nekoliko večja, vendar ne statistično pomembna, pa je pojavnost raka dojke pri ženskah ter raka pljuč pri obeh spolih že vrsto let.

Za raka kopica različnih vzrokov

Pri odstopanjih od slovenskega povprečja je treba upoštevati dejavnike tveganje za določeno vrsto raka - pri koži je na prvem mestu vpliv sonca oz. UV žarkov, socialno-ekonomske razmere, ki pogojujejo življenjski slog, dobre navade in razvade, osveščenost itd., starost populacije pa tudi odkrivanje in doslednost prijavljanja Registru raka. Delno pa to pripisati tudi naključju, pravi Vrh Jermančičeva.

Ob tem Jermančičeva opozarja na pomen osveščenosti. Pojavnost raka materničnega vratu je v 90. letih v Sloveniji presegala 21 primerov na 100.000 žensk, v treh obalnih občinah (Koper, Izola, Piran) pa je segala do 32 primerov na 100.000 žensk. V zadnjem desetletju pa se je število novih primerov tega raka v Sloveniji skoraj razpolovilo, v omenjenih treh obalnih občinah pa znižala za kar dve tretjini in se danes tako v Sloveniji kot na Obali približuje 10 primerom na 100.000 žensk.

Presejalni programi žanjejo uspehe

"Uspehe je treba pripisati presejalnemu programu ZORA, prizadevanjem številnih strokovnjakov ter večji osveščenosti žensk. V prihodnosti pa pričakujemo še dodatno znižanje zaradi cepljenja deklic proti HPV," napoveduje podpredsednica društva.

Kot dodaja, pričakujejo znižanje obolevnosti in smrtnosti tudi pri črevesnem raku zaradi presejalnega programa SVIT, pri programu DORA pa pričakujejo znižanje smrtnosti zaradi raka dojke za četrtino.