Mladostniško nasilje usmerjeno v tatvine

Ocenjujejo, da je dejansko število tovrstnih nasilnih kaznivih dejanj večje od odkritih oziroma prijavljenih, saj si žrtve zaradi strahu pred morebitnimi posledicami dejanj ne upajo naznaniti. Na območju Policijske uprave Koper  v zadnjih letih sicer ne beležijo hujših oblik medvrstniškega nasilja.

Policija je pred nedavnim izdala tudi zgibanko, namenjeno učencem od 4. do 9. razreda osnovnih šol in dijakom od prvega do tretjega letnika srednjih šol. Cveto Kokalj, kriminalistični inšpektor, ki deluje na področju preventive,  bo imel delavnice ob začetku šolskega leta. Obiskal bo od sedem do osem šol v naši regiji. Povprašali smo ga, kakšno je stanje na področju mladostniškega nasilja.

"Statistika nekako ne nakazuje porasta kaznivih dejanj z elementi nasilja. Če govorimo za naše območje Policijske uprave, gre bolj za posamezne ekscesne primere na določenih šolah. Leta 2010 je policija obravnavala devet primerov, ko so bile povzročene lahke telesne poškodbe. V letu 2011 je bilo takih primerov deset."

Veliko je predvsem tatvin in ropov

"Kar se tiče mladostniške kriminalitete, je največ primerov kaznivih dejanj zoper premoženje, torej tatvin in velikih tatvin. V letu 2010 smo imeli 30 tatvin, leta 2011 pa 39. Velika je bila predvsem porast vlomov, tako je njihovo število iz 13 (leta 2010) poraslo na število 48. Policija sicer obravnava tudi prekrške, kot so zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, pri katerem otrok ni neposredna žrtev, temveč priča. Žal moram reči, da so primeri nasilja v družini v porastu," je še dodal.

Velika težava so zadnje desetletje tudi droge, ki se rade razpečujejo v okolici šol. Glede tega nam je inšpektor povedal: "Policija spremlja tudi razpečevanja mamil v okolici šol, recimo v Kopru je taka kritična točka okolica Trga Brolo. Delamo predvsem na preventivi, da bi otroci znali zavrniti, če jim to ponujajo. V večini primerov so tisti, ki ponujajo, otroci višjih letnikov, najbolj pogosta droga pa je pri tem marihuana. Rešitev ni le v kazenskem oziroma represivnem postopku, skušamo biti prisotni predvsem pri preventivi z raznimi delavnicami za otroke in starše. Šole se na to pozitivno odzivajo."

Kokalja smo povprašali tudi o vse večji prisotnosti ograj v bližini šolskih objektov, ki po eni strani nudijo varnost, po drugi strani pa šolo preveč izolirajo od okolice. Glede tega nam je odgovoril: "Ta zadeva ima res dvojni namen, razumljivo je, da šola želi zaščititi svojo imovino. Po pouku so bili primeri, ko so prihajali ljudje iz okolice in poškodovali tako predmete kot igrala. Po drugi strani se lahko tako šola izolira in deluje kot neka utrdba v mestnem okolju. Nekatere šole najemajo celo varnostnike, srednja ekonomska šola ter gimnazija v Kopru sta taka primera. Jaz upam le, da ne bomo nikoli prišli v take čase, da bo kot v ZDA, kjer gredo dijaki oziroma učenci tudi skozi rentgene."