MANJ PIVA IN VINA, VEČ ŽGANIH PIJAČ: Tako se spreminjajo pivske navade Slovencev

ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Registrirana poraba alkohola predstavlja izračun količine čistega alkohola v litrih na prebivalca, starega najmanj 15 let. Pri izračunu upoštevajo podatke o industrijski proizvodnji alkoholnih pijač, in sicer vina, piva in žganih pijač, pa tudi podatke o proizvodnji na kmetijah, uvozu in izvozu ter zalogah alkoholnih pijač, so pojasnili na NIJZ.

Prebivalci Slovenije so leta 2025 največ alkohola zaužili s pivom, in sicer 4,13 litra čistega alkohola. Sledilo je vino s 3,8 litra čistega alkohola, medtem ko je poraba žganih pijač znašala 1,5 litra čistega alkohola.

V primerjavi z letom prej se je skupna poraba čistega alkohola zmanjšala predvsem zaradi manjše porabe vina in piva. Nasprotno pa poraba žganih pijač v zadnjih letih postopoma narašča.

Po uradnih podatkih je odrasel prebivalec Slovenije v povprečju vsak dan popil dva decilitra piva, en deciliter vina in 0,1 decilitra žgane pijače.

Registrirana poraba alkohola med odraslimi prebivalci Slovenije postopoma upada vse od leta 1999, ko so statistiko začeli beležiti v sedanji obliki, vendar se ves čas ohranja blizu desetih litrov čistega alkohola na prebivalca na leto. Najvišjo vrednost so zabeležili leta 2004, ko je poraba znašala 13,5 litra čistega alkohola na prebivalca.