Letos bomo o kakovosti slovenskega morja lahko le ugibali
Spremljanja kakovosti obalnega morja, ki ga Morska biološka postaja v Piranu izvaja že od 70. let prejšnjega stoletja, ta mesec ne bo. Izvedli ga niso niti februarja in marca, zaenkrat pa ni znano, do kdaj naj bi prekinitev meritev trajala, saj so z Agencije RS za okolje prejeli sporočilo o prenehanju vseh aktivnosti v okviru programa monitoringa kakovosti voda v letu 2015.


Dr. Vlado Malačič (na fotografiji spodaj), vodja Morske biološke postaje izpostavlja več dejavnikov, zakaj je kontinuiteta monitoringa ekološkega in kemijskega stanja morja potrebna. "Če se na pomlad pojavi pojav, ki nas preseneti, tega ne bomo mogli primerjati z zimskim stanjem," razlaga in dodaja, da tako ne bi mogli primerjati niti morebitnih neprijetnih pojavov v turistični sezoni, kot na primer sluzaste agregacje v morju ali pa obilnega cvetenja. Na podlagi meritev pa lahko strokovnjaki podajajo mnenja o kakovosti morja ter poročajo o teh izrednih pojavih. Poleg tega redni enomesečni izhodi omogočajo, da spremljajo tudi druge pojave in morebitne spremembe v slovenskem morju, denimo množični pojavi meduz ali opazovanja morskih psov, sesalcev in želv.

Prav tako je nemoteno izvajanje monitoringa – ta se kakopak lahko zaradi vremenskih razmer za nekaj dni prestavi, a nikoli se še ni zgodilo, da ga en mesec ne bi opravili – pomembno iz srednjeročnega vidika, ko z njegovo pomočjo hočemo razumeti klimatske spremembe na določenem območju. "S prekinitvijo meritev dobi interpretacija sprememb v klimatskem smislu veliko vrzel," pravi Malačič.
Zavezujejo nas mednarodne konvencije
K monitoringu nas zavezujejo tudi mednarodne konvencije, ki pa so po Malačičevem mnenju po eni strani stroge, po drugi pa precej ohlapne. Kot prav, je izvajanje meritev v tako majhnem morju, ki se hitro odziva na spremembe, dvakrat na leto premalo. "Celo mesečna periodičnost je premalo, saj je Tržaški zaliv izredno izpostavljen vremenskim vplivom," meni strokovnjak in našteva močne vetrove na eni in tudi mesec stabilnega vremena na drugi strani.

Nadomestil za pobiranje vzorcev ni, saj denimo boja Vida, preko katere podatke pridobivajo na vsake pol ure, ne more povedati, kako je s prostorsko porazdelitvijo, prav tako ne da vzorcev, ki bi jih biologi preučili pod mikroskopom. "Vida da signal, če je kaj čudnega," dopolnjujočo vlogo boje opisuje Malačič.
Do ponovne vzpostavitve monitoringa zato MBP ne more poročati o trenutnem staju na morju, z izjemo redkih opažanj, ki jih pridobijo z meritvami v okviru raziskovalnega programa in časovno omejenih evropskih projektov. Zakaj so se za tovrsten ukrep odločili, do kdaj bo trajal in kako bodo manjko meritev nadomestili, smo vprašali tudi na ARSU, a nam na naša vprašanja še niso uspeli odgovoriti.
Vir: Eva Branc



Comments 0
Be the first to comment.