Kriza odnesla tudi napitnine

Kriza je udarila tudi na tem področju. S prihodom evra se je vse skupaj še toliko poslabšalo. Sprva je bila težava ta, da ljudje še niso bili navajeni na novo valuto in so zato raje pobrali ves drobiž z mize, nato pa je udarila kriza, ki je marsikoga prisilila, da skrbno ravna s svojim imetjem, četudi gre za cente.

Ljudje z mize poberejo vse

"Še vedno nekateri pustijo nekaj napitnine, a ne vsi, sploh pa tu govorimo o centih. Okoli 30 centov v povprečju, kar na koncu dneva morda znese za kak evro, ravno dovolj za malico." V primerjavi s tem, kar si lahko zaslužil na ta račun še pet let nazaj, je to res zelo malo. A tudi to je nekaj, pravi Nina Petelin, ki poleg študija dela v gostinskem lokalu že več let. Pravi tudi, da napitnine puščajo predvsem mladi in turisti, domačini pa vedno poberejo vse z mize.

Podobne izkušnje ima tudi Benjamin Hrkič, dijak, ki poletne in prvomajske počitnice preživi na bencinski črpalki. "Še lani sva na servisu delala dva hkrati, vsak od naju je v sedemurnem delovniku zaslužil okrog 40 evrov, kar je super za študentsko delo. Letos pa se je zadeva nekoliko spremenila. Zaslužim še vedno 40 evrov, vendar delam sam v izmeni. Puščanje napitnine oziroma "manče" je krepko upadlo." Pravi tudi, da večina pusti okrog 30 do 40 centov, so pa nekateri, ki še vedno pustijo tudi po pet evrov.

Še najboljše v restavracijah

Stanje je še najboljše v restavracijah. Aleš Šumiga, ki že dolga leta dela kot natakar, pravi, da se je sicer včash dalo res veliko zaslužiti na račun napitnin, danes pa je stanje nekoliko spremenjeno. "Še vedno je to nek korektiv h plači, ki je vsekakor dobrodošel. Napitnine puščajo predvsem domači gostje, turisti zelo redko. Dnevno tako lahko zberemo tudi do 20 evrov, mesečno pa zagotovo med 200 in 300." A tudi v gostinstvu se kriza še kako pozna, saj so včasih lahko natakarji zaslužili tudi še enkrat toliko, kolikor je znašala plača, "vendar se je s prihodom evra in krize to kmalu končalo," še dodaja Šumiga.