KRIZA NAS JE STREZNILA: Mladi porabijo denar za golo preživetje

Vzroke za varčevanje na eni strani in za večjo porabo denarja je med drugim iskati v notranjih potrebah posameznika ali v njegovih osebnostnih potezah, lahko pa gre tudi za posnemanje drugih, je pojasnila Boštjančičeva z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Trošenje je lahko povezano z zunanjimi dejavniki, kadar denimo posameznik želi imeti toliko kot drugi. Takšni ljudje želijo trošiti toliko kot drugi, čeprav morda nimajo denarja. Vendar se nočejo razlikovati in nočejo izstopati iz množice, je pojasnila.

Kriza vsem postavila realno ogledalo

Takoj po nastopu finančne in gospodarske krize so se številni odrekli marsikateri dobrini, sčasoma pa smo se navadili nanjo in si včasih želimo kljub kriznim razmeram kaj privoščiti. "A kriza nas je morda malo streznila, da je dobro imeti prihranke," je dejala Boštjančičeva.

Kriza nam je vsem postavila realno ogledalo. "Marsikdo je pred krizo zelo visoko letal, v času krize pa padel nižje," je opozorila.

Mladi ljudje usmerijo denar, ki ga zaslužijo, zlasti v zadovoljevanje trenutnih potreb. Denar potrebujejo za golo preživetje. Ko pa plača postane stabilnejša in višja, začnejo po njenih besedah bolj dolgoročno gledati v prihodnost.

Odgovornost prehaja z družbe na posameznika

Generacije, ki zdaj prihajajo na trg dela, se bolj od predhodnikov zavedajo resnosti položaja in odgovornosti za svoja dejanja. Po opozorilu Boštjančičeve vedo, da bodo imeli denar le, če bodo pridno delali in varčevali.

Generacije pred njimi so se namreč zanašale na to, da bo v nujnih primerih zanje poskrbela družba. "Odgovornost se torej prenaša z družbe na posameznika, kar je zelo produktivno in dobro," ocenjuje.

Generacije starih 30 ali 40 let pa se v primerjavi z mlajšimi zavedajo, da potrebujejo prihranke za večje investicije ali za življenje po koncu aktivne dobe. Po njenih besedah vedo, da ne bodo imeli tako visokih pokojnin kot starši. Torej morajo že danes misliti na čas po upokojitvi.

Sicer pa so nas politične in družbene spremembe prisilile, da razmišljamo drugače kot prej. "Ker smo se spremenili, posledično vplivamo na vzgojo naših otrok in na njihov odnos do denarja, dela in varčevanja," je opozorila.