Kostanjeva šiškarica deli stroko

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je na seji odbora DZ za kmetijstvo ta teden pojasnila, da je kostanjeva šiškarica najbolj nevaren škodljivec kostanja. V Evropo je prišla z Japonske, v Slovenijo pa prek uvoza sadik leta 2005 iz Italije.

Najprej se je začela širiti na Primorskem, nato pa tudi na Dolenjskem, v Posavju in na Štajerskem. Zatiranje te žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito, se je pa kot učinkovito izkazalo zatiranje s tujerodno vrsto oz. s pomočjo naravnega sovražnika, parazitoida torymus sinensis, je pojasnila Strniša.

Se nam obeta tragedija brez primere

Na problematiko kostanjeve šiškarice v zadnjem času pogosto opozarjajo čebelarji. Jure Justinek iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je pojasnil, da predstavlja kostanjeva paša skoraj tretjino pridelave medu, čebele pa na kostanju naberejo tudi presežke cvetnega prahu, ki ga uporabijo v kritičnih časih.

"Če izgubimo kostanjevo pašo, bi to za slovensko čebelarstvo pomenilo tragedijo brez primere," je menil. Strniša je poudarila, da so kostanjeva drevesa pomembna tudi za turizem, kulinariko, ohranjanje kulturne dediščine in lesno industrijo.

Kostanjeva šiškarica z napadom na listne in cvetne brste ter z oblikovanjem šišk moti razvoj in uničuje poganjke ter znižuje obrod plodov. Močnejši napadi lahko povzročijo slabitev in odmiranje starejših kostanjevih dreves, v sušnih razmerah ali v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki pa lahko propadejo tudi mlajša drevesa.

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je junija 2013 oddal vlogo za uvoz osice torymus sinensis, vendar Agencija RS za okolje (Arso) lani za to na podlagi negativnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave ni podala soglasja.

Morda bodo dovolili vnos škodljivca

Generalni direktor Arsa Joško Knez je pojasnil, da je vloga novogoriškega zavoda predvidevala vnos osice na tri območja, ki so se nahajala v območju Nature 2000. Strokovno mnenje zavoda za varstvo narave je bilo "izrazito negativno", kljub temu pa so opravili tudi druge postopke in se posvetovali s strokovnjaki, pri čemer se eni z uvozom tujerodne vrste strinjajo, drugi pa ne.

Novogoriški zavod je nato podal novo vlogo in predvidel novo lokacijo za vnos osice. Arso je vlogo dobil v začetku letošnjega januarja. Če bodo tokrat izdali pozitivno mnenje, bo kmetijsko ministrstvo izdalo dovoljenje za vnos tega škodljivca, ki pa mora biti nadzorovan, je pojasnila Strniša.

Knez se zaveda težav, ki jih povzroča kostanjeva šiškarica, a je hkrati opozoril, da se je treba zavedati tveganj, ki jih prinaša vnos tujerodne vrste v državo. Kot je dejal, je o tem vprašanju razpravljala tudi posebna strokovna skupina, ki jo je ustanovilo kmetijsko ministrstvo, a "ni prišla nikamor". "Stroka je tu zelo razdeljena. Enotnega mnenja verjetno ne bomo dobili," je dejal.

Odločanje ni preprosto

Na zavodu za varstvo narave opozarjajo, da odločanje o tem ni preprosto. V preteklosti smo v državo že uvozili nekatere tujerodne vrste, s katerimi imamo zdaj velike težave.

Katarina Kos z ljubljanske biotehniške fakultete je po drugi strani opozorila, da v Italiji, ki je to osico uvozila, od leta 2005 niso ugotovili negativnih vplivov na okolje. Dovoljenje za vnos so dobili tudi na Madžarskem, deset kilometrov od meje s Slovenijo, "zato je vprašanje, če je ni že pri nas", je dejala. Ocenila je, da lahko le torymus sinensis v Sloveniji učinkovito zatre kostanjevo šiškarico.

Temu je naklonjen tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. "Imamo možnost, da ne storimo ničesar in bomo to osico dobili po naravni poti v nekaj letih, lahko pa jo vnesemo umetno in naravne procese pospešimo za pet ali šest let," je dejal.