KOLUMNA: Moj stres - moj izziv

1. Sprejeti moramo odgovornost za svoj stres

 S tem seveda ne mislim, da ste sami odgovorni za zoprnega šefa, ki se vsakodnevno znaša nad vami ali neobzirnega voznika, ki vas je izsilil na cesti in vam povzročil "blažji srčni infarkt". Vendar, ali ste se kdaj vprašali, kako to, da je za vas neka situacija stresna, za nekoga drugega pa sploh ne? Zakaj bo nekoga spor v službi popolnoma iztiril, na drugega pa ne bo imel posebnega učinka? Najbrž, ker je njuna interpretacija nastale situacije drugačna. To, ali je nekaj za nas stresno ali ne, je odvisno predvsem od naše interpretacije dogodka, od tega, kaj o njem mislimo, kako ga doživljamo in kaj čutimo. In ta naša interpretacija ni zmeraj realna slika dejanskega dogodka. Zato je v stresu dobro narediti korak nazaj in preveriti svojo perspektivo nastale situacije ter ali morda obstaja še kakšna druga, bolj smiselna in manj stresna interpretacija. Je zadeva res tako nepremostljiva ali lahko še kaj naredim? Če ne morem več nič, ali morda lahko najdem smisel v tem, zakaj se mi to dogaja? Ob tem imejmo v mislih, da je vsaka šola dobra šola, pa čeprav težka. Spomnimo se, kolikokrat smo že premagali kakšne težke situacije v življenju in nas je to le še okrepilo ter nenazadnje oblikovalo v osebo, kakršna smo danes. Najverjetneje bo tudi stres, ki ga doživljamo, nekoč še ena situacija v življenju več, ki smo jo uspeli premagati.

2. Včasih je potrebno izstopiti iz cone udobja

 Cona udobja pomeni način življenja, v katerem nam je udobno, varno in domače. Tu nam je čisto v redu tako kot je, ne želimo se nikamor premakniti. Zato tu stagniramo, ni nikakršnih sprememb. Tu se ne moremo spraviti iz kavča v telovadnico, tu ne moremo nehati kaditi ali nezdravo jesti, tu ostajamo v odnosu zato, da ne bi ostali sami. Tu ostajamo v stresu in se ne zmoremo spopasti z njim. Razdreti lastno cono udobja je težko, ni pa nemogoče. In pogosto je prav to ključ do uspeha. Poglejmo na primer posameznika, ki se bori s preveliko telesno težo, ki je že načela njegovo zdravje in samozavest. Cele dneve dela, prehranjuje se nezdravo, ko pride domov, se samo še zvali na kavč . Ob tem se po možnosti prileže še kakšno pivo ali cigareta. Ta način življenja je postal njegova cona udobja, iz katere mu je zelo težko izstopiti. Zato, da bi izstopil iz nje, bi se moral pošteno "namatrati". Recimo, da bi moral zjutraj vstati dve uri prej zato, da bi telovadil pred službo. Zvečer bi moral kavč in pivo zamenjati za pripravo zdravega obroka, ponočevanja ob koncih tedna pa s kakšnimi športnimi aktivnostmi v naravi. Vse te prilagoditve bi bile v začetku naravnost mučne in najbrž bi ga tisočkrat vmes prijelo, da bi odnehal. Vendar: dlje kot bo vztrajal, bolj mu bo postajalo tudi vse to domače in udobno. Vse bolj bo tudi šport in zdrava prehrana del njegove cone udobja, saj se ta, ko enkrat izstopimo iz nje, tudi razširi. In vse manj bo v stresu zaradi svoje odvečne teže.

3. Poskrbite za ravnovesje v svojem življenju

Ko smo v stresu, se pogosto pretirano osredotočimo samo na to. Naše misli so bolj ali manj obremenjene s stresno situacijo, naše vedenje pa s poskusi njenega reševanja. Seveda s tem, da poskušamo aktivno premagati svoj stres, ni nič narobe. Vendar pa ob tem ne smemo pozabiti na drugo plat. Ne pozabimo na sprostitev, odklop in zabavo. Navsezadnje je ni situacije, pri kateri bi nam dejansko koristilo, če bi se z njo ukvarjali 24 ur na dan. Zato poskrbite za odmor od svojega stresa, poskrbite za ravnovesje med stresom in sprostitvijo. Privoščite si dolg sprehod v naravi, večer s prijatelji, dobro knjigo ali kar koli drugega, kar vam pomaga, da se vsaj malo sprostite.

4. Ne bodite tiho

Ne zadržujte svojega stresa in skrbi v sebi, saj vam to prav nič ne koristi. Govorite o svojih težavah, poiščite uteho ali nasvet pri komu, ki mu zaupate. To je lahko partner ali prijatelji, koristno pa je tudi, če pomoč poiščete pri kakšnem strokovnjaku, ki vas bo znal usmeriti k bolj konstruktivnemu reševanju vaših težav.

5. Poglejte, na kaj sploh imate vpliv

Stres nam lahko povzročajo situacije, na katere imamo vpliv, pa tudi take, na katere ga nimamo. Težko vplivamo na gospodarsko situacijo ali odpuščanja v službi zaradi pomanjkanja sredstev. Po drugi strani pa imamo vpliv na izid pomembnega izpita, ki nas čaka na faksu. Obstajajo torej določene situacije, okoli katerih se lahko neskončno sekiramo, a nanje nimamo nikakršnega vpliva. Se je takrat res smiselno sekirati? Ali pa je morda bolj smiselno poiskati načine, kako olajšati ta stres, kako prebroditi to obdobje, preusmeriti svoje misli, preoblikovati svojo perspektivo ali si privoščiti oddih?

6. Naredite si jasen načrt

Obstajajo torej tudi stresne situacije, na katere imamo vpliv. Ko se soočamo s takimi situacijami, si je smiselno narediti natančen načrt o tem, kako bomo to situacijo rešili:

1. Najprej določimo, kaj konkretno je naš cilj, kaj želimo doseči ter v kakšnem časovnem obdobju. Nujno je, da si določimo mejo, do kdaj bomo cilj dosegli.

2. Preverimo pri sebi, kateri znaki nam bodo dali vedeti, da smo ta cilj dosegli. Kako se bomo takrat počutili, kakšni bodo naši občutki, misli in čustva, kakšni bomo takrat, ko bomo ta cilj dosegli? Poskusite čim večkrat in čim bolj konkretno vizualizirati to končno stanje, saj vam to lahko služi kot dober motivator za dosego cilja.

3. Pomislite na to, kaj vse se bo z uresničitvijo tega cilja spremenilo na bolje, kakor tudi, kaj lahko s tem izgubite. Je morda to vaša cona udobja, vam ta stres na nek način tudi koristi? Kakšen razlog imate, da se na pot do tega cilja ne odpravite takoj zdaj?

4. Premislite, katera sredstva in vire potrebujete za uresničitev tega cilja. Katera so ta znanja, sposobnosti, moči? Pobrskajte po svoji preteklosti in poiščite situacije, ko ste te vire imeli, ko vam je uspelo nekaj premagati.

5. Nazadnje določite posamične, majhne korake do svojega cilja. Kaj bo prvi korak, kaj drugi in tako naprej vse do konca. Če bo vaš cilj preveč oddaljen, se boste težje motivirali. Če pa si boste določili manjše korake, boste vsakič znova, ko boste te dosegli, čutili zmagoslavje, kar vas bo dodatno motiviralo za naslednje korake. Vse to si tudi zapišite!

7. Ne pozabite dihati

Ko smo v stresu, dihamo drugače. Bolj plitvo in hitreje. Tako naše telo ne dobi toliko kisika, kot ga dobi ob globokem, umirjenem dihanju. A kakor stres vpliva na naše dihanje, velja tudi obratno. Z dihanjem lahko vplivamo na svoj stres. Zato bodite pozorni na svoje dihanje in poskrbite zanj. Naučite se preponskega dihanja in različnih dihalnih vaj, ki vam bodo pomagale umiriti vaše telo. Ena preprosta "krizna" tehnika, ko nimate časa je ta: počasi vdihnite skozi nos in uporabite trebušno prepono, napolnite pljuča in približno šest sekund zadržite dih. Počasi izdihnite skozi rahlo priprta usta, tako da se sliši in štejte do osem. Ob koncu izdiha postojte in spet normalno vdihnite. Vsaj trikrat ponovite te korake in se vrnite k svoji dejavnosti. Poleg te obstajajo še mnoge druge, dlje trajajoče dihalne tehnike. Primerne so tudi tehnike mišičnega sproščanja ter čuječnosti, o katerih si lahko kaj več preberete v kakšni knjigi ali internetu, ali pa obiščete kakšno dobro delavnico.

8. Začnite pri svojem vedenju

Naše misli, čustva in vedenje so tesno prepleteni med seboj. Misli pomembno vplivajo na čustva ter vedenje, prav tako čustva vplivajo na naše misli in vedenje. Včasih pa pozabimo, da tudi naše vedenje lahko vpliva na naše misli in čustva. Če ste se torej znašli v situaciji, v kateri bi težko čutili kaj drugega kot strah in napetost in mislili kaj drugega kot "pa saj to je grozno", poskusite začeti pri svojem vedenju in spreminjati to. Naredite nekaj novega, nekaj drugače. Poskusite nek popolnoma drugačen način rešitve, preizkušajte nove načine lajšanja stresa. To je seveda težko in spet smo pri vprašanju cone udobja. A vendar, če smo dovolj vztrajni, deluje.

Naj stres postane izziv ter priložnost za osebnostno rast! Nasvidenje do prihodnjič.