Kdo je najbolj odgovoren za nastanek politične krize?

Vprašanja koalicije ne sme povezovati z usodo Janka Vebra

Tudi podporniki SD menijo, da stranka ne bi imela upravičenega razloga za odhod iz koalicije. Zdi se, da je prevladalo prepričanje, da se vprašanja koalicije ne sme povezovati z usodo Janka Vebra.

Med preigravanjem možnosti, če bi se SD res odločila zapustiti koalicijo, je bila tudi rešitev, da bi SMC in DeSUS sami sestavljali koalicijo z minimalno večino v parlamentu. Takšno vlado bi podpiralo 38 odstotkov vprašanih, nasprotovalo pa bi ji 43 odstotkov. Zanjo bi bili podporniki SMC, DeSUS in starejši prebivalci, ne bi je pa podpirali podporniki SDS in mlajši anketiranci.

Predčasnim volitvam naklonjeni ler podporniki SDS

V anketi so ponovno preverjali tudi, ali bi bila javnost naklonjena predčasnim volitvam. Prepričljiva večina, in sicer 69 odstotkov, je spet odgovorila, da te niso prava rešitev. Predčasnim volitvam so naklonjeni le podporniki SDS. Prevladalo je prepričanje, da se bodo v koaliciji dogovorili in ne bo globlje politične krize.

Kdo je kriv za politično krizo?

Anketirance so tudi vprašali, kdo od naštetih je bolj odgovoren za nastanek politične krize in našteli stranke in osebnosti, ki so bile neposredno ali neposredno vpletene v afero Veberkom. Slaba tretjina vprašanih meni, da je za nastanek aktualne politične krize najbolj odgovorna SDS z Janezom Janšo, ki je tudi član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, četrtina jih meni, da so za krizo odgovorne vse politične stranke, dobra petina pripisuje krivdo SMC in Miru Cerarju, približno tolikšen delež pa tudi SD in Vebru. NSi in Mateju Toninu, ki se je v afer Veberkom najbolj izpostavil, krivdo za nastanek politične krize pripisuje le desetina vprašanih.

Anketo je za uredništvo Dela opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik med 7. in 8. aprilom na vzorcu 400 odraslih državljanov.