KATALONSKI VZOR: Lahko neodvisnost zahteva tudi Istra?

V Istri trenutno ne obstaja gibanje, ki bi se resno zavzemalo za neodvisnost, istrski politiki pa ne skrivajo želje po lokalni reorganizaciji Hrvaške, po kateri bi bila Istra ekonomsko samostojna regija. Istra namreč v državni proračun vplačuje veliko več, kot iz njega dobi.

Po podatkih iz leta 2015 Istra letno ustvarja presežek, visok skoraj 110 milijonov evrov, ki konča v državnem proračunu oziroma kot pomoč drugim županijam. S tem zneskom bi lahko vsako leto zgradili po eno bolnišnico in študentski kampus, so prepričani v regionalni stranki IDS. Povedano drugače, Istra bi lahko v treh letih sama zgradila most na Pelješac, ki velja za eno večjih hrvaških investicij zadnjih let.

Na Facebooku je poleti vzniknila stran Republika Istra. 

Lahko Istra zahteva neodvisnost?

Na družbenih omrežjih se je ob risanju vzporednic s Katalonijo postavilo vprašanje, ali lahko Istra zahteva neodvisnost oziroma ali se lahko to vprašanje pojavi v prihodnosti.

Zgodnji podatki kažejo, da se Istra lahko sama financira. Zgodovinsko gledano je pomembna vrnitev pod okrilje Hrvaške, ki se je zgodila po drugi svetovni vojni, ko je takratni Jugoslaviji ponovno pripadla tudi slovenska Primorska. Nacionalno identiteto so med poitalijančevanjem pomagali ohranjati zlasti katoliški duhovniki, ključno vlogo pri vrnitvi pa so imeli partizani in Tito, piše Index.

Čeprav danes ni gibanja, ki bi uradno zahtevalo neodvisnost, se istrski politiki, zbrani okoli IDS, zavzemajo za Istro kot regijo. Istrijani so zlasti nezadovoljni s centralizacijo Hrvaške, saj od države dobivajo veliko manj, kot ji dajejo.

Glede možnosti za zahtevo po neodvisnosti ustavni pravnik Peđa Grbin, sicer Istrijan, pravi, da je po ustavi hrvaška država nedeljiva, torej te možnosti ni. Tudi ostali sogovorniki poudarjajo, da je realna istrska želja regija z ekonomsko avtonomijo. Po njihovem si ljudje dejansko ne želijo neodvisne države. Zgodovinar Tvrtko Jakovina je dodal, da neodvisnost Istre mogoče ni niti zaželena, saj je trend v EU združevanje, ne drobljenje. Omenil je še Katalonijo, ki je na plano potegnila razprave o neodvisnosti. Ta je za razliko od Istre nekoč že bila država, Katalonci pa imajo tudi svoj jezik.