Kako bi se lahko razvijala osapska dolina?

Na srečanju, ki je bil v prvi vrsti spoznavne narave, se je zbralo okoli 40 ljudi, od domačinov do predstavnikov občin in zavodov, ki vstopajo v ta prostor, z namenom, da bi dorekli, v katero smer peljati razvoj območja, da bodo vsi zadovoljni, je za STA pojasnil vodja piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Robert Turk.

Kako zadovoliti domačine in obiskovalce?

Kot je dodal, pa je ne glede na mejo v bistvu to enoten prostor od Doline oz. Boljunca na italijanski strani pa vse tja do meje s Hrvaško in še čez. Zato bi veljalo razmisliti, kako na njem organizirati dejavnosti na način, da bodo zadovoljni tako domačini, ki tam živijo, kot obiskovalci.

"Ta prostor je vsekakor vreden obiska, seveda je pa za to potrebna ustrezna infrastruktura za obiskovalce," meni Turk, po čigar mnenju je prav turistični obisk med najbolj perečimi problemi v tem prostoru.

Srečanje brez formalnih predlogov

Formalnih predlogov na tem prvem srečanju še ni bilo, so se pa zavezali, da bodo zbrali vtise in predloge in nato nadaljevali delo v okviru neke ožje skupine, ki bi lahko pripravila tudi projektno idejo za čezmejno sodelovanje.

Prav v čezmejnem sodelovanju, pri čemer bi lahko črpali sredstva iz operativne programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija v okviru nove finančne perspektive, Turk vidi eno od orodij za financiranje dejavnosti, ki bi peljale v želeno smer.

Kot je dodal, temu pritrjuje dejstvo, da je varstvo narave oz. ohranjanje biotske raznovrstnosti postalo zelo pomemben element tudi v teh programih.