Kaj ponujajo istrske osmice in Martinovanje?

Pisni viri poročajo, da pravica točenja vina izvira še iz starih časov nemškega cesarja Karla Velikega (1519–1555). Ta pravica se je ohranila tudi kasneje, v času vladavine cesarice Marije Terezije (1717–1780) in avstrijskega cesarja Jožefa II. Leta 1784 je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina.

Po tem dekretu je lahko kmet oz. vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v t. i. vinotoču pod vejo. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka osem dni v letu, je dobil ime osmica. Da bi označili, da poteka osmica, so uporabili šop bršljana, imenovan "fraska", ki so ga pritrdili na vhodna vrata.

Kaj je sploh osmica?

Osmica je oblika prodaje na drobno neustekleničenega vina z geografskim poreklom. Prostor je vinogradnik lahko priredil na svojem domu, kjer se vino hrani, v kleti ali na borjaču. Kmetu je bilo s tem omogočeno, da je lahko svoj lasten pridelek prodal potrošniku, saj so bile količine vina večje, kot bi jo lahko porabila povprečna družina.

Poleg prodaje poljskih pridelkov je prvotno organiziranje osmice za vinogradnike predstavljalo edini vir zaslužka. V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največ dvakrat na leto po deset dni, in sicer dokler ima lastno pijačo in hrano. Osmice so pri nas starodavna tradicija, ki sedaj dobiva sodobnejšo obliko.

Novembra so na Obalno-kraškem območju odprte sledeče osmice: osmica Jakomin v Kubedu, osmica Štok v Marezigah in  osmica Pahor v  Selah na Krasu.

Poleg osmic pa se nam obeta še pestro Martinovanje, ki ga že štirinajstič zapovrstjo pripravljajo tudi v Vinakopru. Praznovanje tokrat traja do 11. novembra. Pod šotorom bodo obiskovalce zabavale skupine Plava trava zaborava, Roxie, Ne me jugat in Primorski fantje.