KAJ, ČE ZMANJKA RIB? Prekomeren ulov je nujno zaustaviti

Trenutno je 33 odstotkov ribjih zalog prelovljenih, 60 odstotkov pa se jih lovi do maksimalnih mej, brez možnosti povečanja izlova, da ribja zaloga ne bi propadla. Hkrati je več kot tri milijarde ljudi odvisnih od ribiških proizvodov kot osnovni vir proteinov, so v sporočilu za javnost zapisali v WWF.

"Morja in oceani, v katerih se pretirano lovi, pomenijo za svetovno prehransko stabilnost veliko tveganje. Kot tudi za kakovost življenja 800 milijonov ljudi, ki so odvisni od rib, katere jim pomenijo hrano in prihodek. Večina teh ljudi živi v državah v razvoju," je ob tem poudaril vodja morskega programa pri WWF Adria Danijel Kanski.

Evropa je največji svetovni trg z ribiškimi proizvodi. Trenutno se namreč po pojasnilih sklada uvozi 60 odstotkov rib in druge morske hrane, več kot polovica proizvodov prihaja iz držav v razvoju.

"Evropa je lahko glavni akter pri spremembah v globalni ribiški industriji. Trajnostna izbira tovrstnih proizvodov pomeni razliko med življenjem in smrtjo za milijone ljudi, ki so odvisni od ribištva," je izpostavil Kanski.

WWF Adria ob tem priložnosti poziva potrošnike, trgovce in oblikovalce politik v EU in njenih članicah, da prevzamejo vodilno vlogo v zagotavljanju trajnostnega ribištva v svetu.

Svetovna lakota narašča, ribe pa predstavljajo pomemben vir prehransko bogate hrane za številne države v razvoju, so prepričani v skladu, kjer opozarjajo, da je treba naraščajoči trend prekomernega ulova ribjih zalog nujno zaustaviti. "Trend je še posebno zaskrbljujoč, saj se zaradi podnebnih sprememb pričakuje, da bo ribiška proizvodnja upadla, kar bo pomenilo manj rib na globalnem trgu," so dodali.

Kanski je prepričan, da je v času podnebnih sprememb, rasti srednjega razreda in svetovne populacije ter povečanjem povpraševanja za ribiškimi proizvodih sprememba v smeri trajnostne proizvodnje in potrošnje nujna. "Samo tako bo riba ostala cenjen izbor hrane in prihodkov v bodočnost," je dejal.