Jurij Gustinčič prejemnik reda za zasluge

Gustinčič je velik del svojega življenja in kariere preživel zunaj Slovenije, a je zase dejal, da je slovenski in srbski novinar (glavni del svoje novinarske kariere je "oddelal" pri jugoslovanskem časopisu Politika, ki je imel sedež v Beogradu), da pa je za vedno ostal Slovenec, ker je vedel, da mu mama ne bi nikoli odpustila, če bi se odpovedal svojemu narodu.

Kot največje zgodbe, o katerih je poročal, je izpostavil afero Watergate, padec Nixona in sovjetsko invazijo na takratno Češkoslovaško leta 1968, kjer je bil med redkimi jugoslovanskimi novinarji. Gustinčič je aktivno novinarsko kariero končal na TV Ljubljana, a je tudi po upokojitvi delal kot politični komentator in kolumnist.

Ob predstavitvi dokumentarnega filma o njegovem življenju v Beogradu, katerega avtorica je novinarka TV Slovenija Polona Fijavž, je Gustinčič dejal, da je distanca največja vrlina in cilj novinarja. "Novinar mora vedno pisati z distanco in nikdar zagovarjati tistega, o čemer piše, niti pa tega ne popolnoma zavračati. To do zdaj še nobenemu ni popolnoma uspelo," je povedal.

Leta 1951 je Gustinčiča kot novinarja zunanjepolitične redakcije zaposlil časopis Politika v Beogradu. Devet let je bil dopisnik politike iz Londona. Poročal je iz Grčije, Turčije, s Cipra in iz Izraela in Prage, ne le za časopis, ampak tudi za TV Beograd in takratno TV Ljubljana. Sledila je selitev v New York, kjer je preživel 13 let, nato pa se je vrnil v Slovenijo in se zaposlil na TV Ljubljana, kjer je delal kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj.