JASNA SOFTIĆ: "Kopru želim vrniti mestno podobo, ki jo je izgubil"

Jasna Softić

Za vami je bogata poklicna pot, od šolstva in občinske uprave do opravljanja funkcije koprske podžupanje. Zdaj ste se odločili, da se na volitve podate s svojo stranko Rumeni in modri. Zakaj ste se odločili za kandidaturo za županjo Kopra in kaj želite doseči?

Sem Koprčanka, ki ima rada svoje mesto in ljudi, ki v njem živijo. Svoje življenje sem posvetila delu in pridobivanju znanja, s katerim verjamem, da lahko prispevam k prijaznejšemu bivanju občanov. Menim namreč, da je zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delovanje ena najpomembnejših nalog vsake občine.

V svoji poklicni karieri sem delovala na različnih področjih, od šolstva in medijev do dela v kabinetu piranskega župana, uspešne izvedbe številnih evropskih projektov in nazadnje opravljanja funkcije koprske podžupanje. Prepričana sem, da sem si skozi te izkušnje pridobila potrebna znanja in kompetence za opravljanje funkcije županje.

Moja odločitev za kandidaturo je dozorela prav na podlagi teh izkušenj, predvsem pa zato, ker si želim drugačnega razvoja Kopra od smernic, ki jim sledi sedanje vodstvo občine.

Rumeni in modri se predstavljate kot stranka, ki ne sledi tradicionalnim političnim delitvam na levico in desnico. Poudarjate politiko sodelovanja, ne izključevanja. Kaj to konkretno pomeni in kako si predstavljate vodenje občine ter sodelovanje z drugimi političnimi skupinami?

Stranka Rumeni in modri je predvsem ideološko neobremenjena stranka, ki ne sledi tradicionalnim političnim delitvam na levico in desnico. Namesto tega se osredotočamo na pragmatične rešitve, strokovnost ter neposredne interese in potrebe Koprčanov.

Razvojnih idej ne izključujemo na podlagi političnih prepričanj. Sprejeli bomo vsak predlog, za katerega bomo ocenili, da je dober za naše mesto, ne glede na to, kdo ga predlaga.

Ideologije so zaviralci razvoja. Smo stranka zdravega razuma, ki se bo povezovala z vsemi političnimi skupinami, ki bodo s pametnimi predlogi reševale težave občanov.

Navsezadnje tudi v občinski upravi delajo ljudje z različnimi političnimi in svetovnonazorskimi prepričanji, pa kljub temu opravljajo svoje delo.

V svojih javnih nastopih veliko pozornosti namenjate vsakodnevnim težavam občanov, predvsem prometu, parkiranju, javnemu prevozu in urejenosti stanovanjskih naselij. Kritični ste tudi do načrtovanega dvigala na Markovec. Katere konkretne spremembe predlagate in kako bi jih uresničili?

Opažam, da številne javne površine, po katerih se vsakodnevno gibamo, niso ustrezno urejene. Parke in igrišča je treba urediti in jih vrniti občanom.

Imamo lepa šolska igrišča, ki pa se po koncu podaljšanega bivanja zapirajo. Nekoč so bila prav ta igrišča glavna zbirališča otrok.

Javna razsvetljava marsikje ni ustrezno urejena, pešpoti so zastarele, vozni redi avtobusnih linij pa pogosto nesmiselni in občanom ne olajšujejo vsakodnevnih poti. Urejajo se poti, ki nimajo smiselnega nadaljevanja, hkrati pa se ne lotevamo izvedbe novih povezav, ki bi občanom olajšale gibanje.

Prav tako menim, da bi morali cene parkiranja prilagoditi potrebam občanov. Parkirnine bi bilo treba ponekod znižati in poskrbeti za občanom prijaznejši sistem parkiranja.

Načrtovanemu dvigalu na Markovec odločno nasprotujem. Prepričana sem, da bi bile hitre in neposredne avtobusne povezave med Markovcem in središčem Kopra veliko boljša in za krajane uporabnejša rešitev.

Dvigalo bi namreč pripeljalo le do šole. To pomeni, da bi bilo uporabno predvsem za prebivalce nekaj bližnjih blokov, vsi drugi pa bi se morali še naprej vzpenjati v strm hrib. To ni rešitev.

Koper se širi, vse več ljudi pa živi v naseljih in krajevnih skupnostih v njegovem zaledju. Kako bi izboljšali njihovo povezanost z mestom in kakšno razvojno usmeritev predlagate?

Koper se iz dneva v dan širi, narašča pa tudi število prebivalcev. Gradijo se tržna stanovanja, v okolici mesta nastajajo nova naselja.

Ena mojih prioritet je sprememba dosedanje razvojne usmeritve. Želimo si, da bi večje krajevne skupnosti v okolici Kopra z vzpostavitvijo rednih mestnih avtobusnih linij tesneje povezali s samim mestom.

Zaradi nadaljnjega razvoja ne bi smeli več tako strogo ločevati mesta in podeželja. Območja od Hrvatinov, Škofij in Dekanov do Svetega Antona, Marezig in Šmarij bi morali vključiti v širše območje mesta.

Zavedam se, da je to tudi v pristojnosti države, vendar menim, da bi bilo za razvoj občine in kakovost življenja njenih prebivalcev veliko koristneje proračunska sredstva nameniti takšnim storitvam kot pa dvigalu na Markovec in podobnim spomenikom.

V zadnjih letih se podeželje vse bolj potiska v mesto, namesto da bi si infrastrukturno in vsebinsko prizadevali širiti mesto ter izboljševati dostop do njegovega središča. Občani namreč v mesto vsakodnevno prihajajo zaradi dela in številnih popoldanskih dejavnosti.

Stanovanjska problematika mladih in skrb za starejše sta med pomembnimi področji vašega programa. Predstavili ste tudi zamisel o posebnih medgeneracijskih bivalnih skupnostih. Kako naj bi te delovale in kakšno vlogo bi imela pri njihovi vzpostavitvi občina?

Velik problem predstavljajo nerešena nepremičninska razmerja, zaradi katerih številne hiše ostajajo prazne, čeprav bi lahko mladim pomagale pri reševanju stanovanjske problematike.

Prav tako bi morali biti prijaznejši do možnosti gradnje prizidkov k obstoječim hišam staršev in starih staršev.

Po vzoru evropskih držav bi lahko končno začeli z javno-zasebnimi partnerstvi graditi najemna stanovanja, pri katerih prednost pri dodeljevanju ne bi temeljila na socialni lestvici.

Z občinskim prostorskim načrtom (OPN) bi morali opredeliti območja za medgeneracijske bivalne centre, ki bi jih nato na dražbah ponudili skupinam občanov, pripravljenim na takšen način sobivanja.

Gre za zamisel, po kateri bi se ljudje v zrelejših letih odločili za skupno bivanje. S tem bi svoja dosedanja stanovanja ali hiše prepustili mlajšim generacijam, hkrati pa bi si v novih skupnostih lahko medsebojno pomagali in zagotavljali oskrbo v poznejših življenjskih obdobjih.

Poudarjate, da bi morala Mestna občina Koper tesneje sodelovati z Luko Koper, podjetniki in drugimi lokalnimi gospodarskimi subjekti. Obenem napovedujete več pozornosti športu, kulturi in prireditvam. Kako si predstavljate razvoj Kopra v prihodnjih štirih letih in katere spremembe bi želeli uresničiti?

Premalo sodelujemo z gospodarskimi družbami, predvsem z Luko Koper, pa tudi z drugimi podjetji in obrtniki, ki bi morali sodelovati pri oblikovanju razvojnih smernic mesta.

Navsezadnje je velik del naših občanov zaposlen v Luki Koper in spremljajočih dejavnostih, ki so neposredno povezane z mestom in njegovim prebivalcem zagotavljajo socialno varnost. Zato verjamem, da jim je mar za prihodnost Kopra. Enako velja za naše obrtnike.

S tesnejšim sodelovanjem bi se lahko gospodarski subjekti tudi bolj vključevali v financiranje športnih, kulturnih in drugih organiziranih dejavnosti.

Koper potrebuje velike in odmevne prireditve. Saj smo vendar mesto, ali ne?

Vrniti moramo Koprsko noč, poskrbeti za odmevno decembrsko dogajanje, razviti sejemsko dejavnost ter omogočiti izvedbo velikih športnih dogodkov, za katere že imamo ustrezne pogoje, hkrati pa ustvariti še dodatne.

Čas je tudi, da pospravimo stojnice, ki so bile doslej praktično edino, kar smo ponujali.

Kopru želim vrniti mestno podobo, ki jo je izgubil. Želim si urejenega mesta z boljšo, sodobnejšo in predvsem uporabno infrastrukturo, ki bo v korist občanom in jim bo omogočala prijetnejše bivanje.