Istrske pošasti

Kresnik je še vedno kontroverzen in skrivnosten lik, tako po izvoru svojega imena kot tudi po mestu in funkciji, ki naj bi ju imel v slovenski, slovanski in indoevropski mitološki zgradbi. O izvoru naziva kresnik obstajata dve temeljni razlagi, ki se precej razlikujeta: po prvi naj bi ta izraz izhajal iz besede krst, po drugi pa se izraz kresnik izpeljuje iz besede kres.

Mora je močno razširjena med zahodnimi in južnimi Slovani, kjer poleg nočne tesnobe označuje tudi mitološko bitje, ki ljudi v spanju duši, jim sesa kri ali mleko s prsi in tudi drugače škoduje ljudem in živalim. Grki poznajo podobna božanstva, povezana s težavami, ki jih ima človek v snu.

Orko je pošast, ki jo lahko zaman iščemo v slovanskih jezikih, saj se kot beseda latinskega izvora pojavlja predvsem v romanskih jezikih. V grško-rimski mitologiji obstaja beseda orco, orcu(m); orcus je prvotno označeval pokrajino smrti, kasneje pa se je Orcus imenoval antični rimski bog podzemlja. V evropskem ljudskem izročilu orco predstavlja demonično mitološko bitje, prisotno v Italiji, na obmorskem pasu Hrvaške in v zahodni Sloveniji. V italijanščini, kjer je izraz orco globoko ukoreninjen, je ta beseda še danes v splošni rabi v različnih kontekstih: označuje npr. izrazito grdega človeka, v dialektološki rabi pa obstaja kot pogosta kletvica. V slovanskih deželah pogosto uporabljajo namesto orka tudi izraz mrak.

Volkodlak. Evropska verovanja, ki se nanašajo na to mitološko bitje, so presenetljivo konstantna in v osnovi skladna. Pogosta mitološka tema – sobivanje živalske in človeške identitete znotraj enega bitja – je v volkodlakovem primeru izpeljana kot likatropija, križanje volčje in antropomorfne narave, pri kateri ena izključuje drugo. Kljub temu da so volkodalkove karakteristike v osnovi precej nedovzetne za spremembe, se v Istri velikokrat mešajo z vampirizmom. Vampirske poteze tako najdemo tudi v izvornemu likantropskemu bitju.

Štriga in štrigon zasedata posebno mesto v paleti mitoloških bitij slovenske Istre. Oba izraza sta pogosto uporabljena kot zbirni pojem za mitološka bitja in neobičajne pojave, enako pa tudi besede, izpeljane iz obeh izrazov, delujejo kot nadpomenka za večino magijskih fenomenov, prisotnih v slovenski Istri. Beseda korenini v starogrškem strix, strigos, kasneje pa latinskem striga, strigis, ki pomeni nočno ptico, sovo oziroma demona, ki pije kri.

Sorodne vsebine:

Recenzija: Hotel Transylvanija

V milanskem Triennalu razstava o vampirjih

Združevanje koprskega in novogoriškega gledališča