Imamo potencial za soproizvodnjo, predvsem v industriji

V zadnjem desetletju je bilo postavljenih okoli 300 enot soproizvodnje s skupno inštalirano močjo 125 MWe, iz načrta pa izhaja, da je potenciala za soproizvodnjo v Sloveniji za do 500 MWe inštaliranih zmogljivosti. Soproizvodnja skupaj do leta 2030 bi lahko prispevala skoraj eno četrtino končne rabe električne energije in toplote v Sloveniji, je sporočil regionalni vodja Code2 Stane Merše, sicer vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan.

Da bi Slovenija dosegla ta cilj, načrt predvideva hitro izvedbo prenove podporne sheme in vzpostavitev dolgoročnega spodbudnega in stabilnega okolja. To je ključni pogoj za prihodnji razvoj soproizvodnje po izteku do nedavnega veljavne podporne sheme. "Pri tem je še posebej pomembno hitro sprejetje podzakonskih aktov za izvedbo novih razpisov ter poenostavitev vstopa mikro enot v novo podporno shemo," izhaja iz dokumenta.

Načrt predvideva vzpostavitev celovitega trajnostnega načrtovanja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji z jasno opredeljenimi prioritetami.

V skladu z načrtom bi se skupna proizvodnja električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in v vseh sektorjih lahko do leta 2030 povečala s sedanjih 1,2 teravatnih ur (TWh) na do 3,7 TWh z več kot 20-odstotnim deležem proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

S soproizvodnjo do manjših izpustov

Skupni učinek predvidenega razvoja soproizvodnje do leta 2030 bi bil lahko zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za do dva milijona ton letno ter prihranek primarne energije med tremi in petimi TWh, navaja načrt razvoja soproizvodnje v Sloveniji.

Kot je poudaril Merše, je soproizvodnja toplote in električne energije ena od ključnih tehnologij za bolj učinkovito in okolju prijazno oskrbo z energijo v Evropi. Projekt Code2, v okviru katerega so izdelali načrte razvoja soproizvodnje za 27 članic EU, opozarja na še vedno obstoječe ovire za razvoj soproizvodnje v Evropi.

Izvedba izdelanega načrta soproizvodnje bi imela številne pozitivne učinke na razvoj novih energetskih storitev, proizvodnjo opreme za soproizvodnjo, nova delovna mesta, povečanje konkurenčnosti podjetij in druge družbene koristi, ki so še posebej pomembne v času izhoda iz gospodarske krize, je še zapisal Merše.