FOTO: Slaba letina ni pokvarila praznika
Kljub temu, da so letošnji strunjanski praznik kakija skrajšali iz treh na dva dni, je bilo to soboto in nedeljo tam živahno. Po svojo gajbico kakija, dve, tri, ali celo več, so zaradi strahu, da se ga letos ne bodo mogli najesti, tja pohiteli mnogi iz cele Slovenije. Kaj hitro se je namreč razvedelo, za slabo letino. Ocenjujejo, da so ga namesto običajnih 120 ton pridelali za tri četrtine manj in torej le kakih 30 ton. A brez kakijevih radosti ta vikend ni ostal noben obiskovalec Strunjana.


Tudi letos so domačini praznik obogatili s pestrim kulturnim, vzgojnim, zabavnim in še kakšnim programom, tako da utrjuje sloves ene najbolj priljubljenih prireditev na Primorskem. Njegova zasluga je tudi, da je nekoč neznan sadež pri nas vse bolj iskan – še zlasti, če je zrasel v Strunjanu.
Ta vikend se je v Strunjanu ponujal tako svež, kot predelan v kulinarično slastne in dokaj malo znane domače dobrote, za katere po starih a tudi novih receptih poskrbijo domačinke. Pripravljajo ga celo v rižoti, pašti, sadnem kruhu, frapejih, palačinkah, kus kusu, lahko je postrežen s pršutom, skratka pripravljen na 101 način. Priljubljen je sušen, iz njega kuhajo žganje, delajo likerje in ne nazadnje sladoled.

In zakaj je letos kakija v Strunjanu, kjer je kar tretjina nasadov tega vse bolj priljubljenega in zdravega sadeža v Sloveniji, manj?
"Drevesa so pognala dva meseca prezgodaj, nato so zaradi majske toče izgubila liste in cvetje, tako da so odpadli nastavki za plodove. Svoje pa je zadnje mesece dodala še pretirana moča," opisuje katastrofo eden od štirih tamkajšnjih večjih pridelovalcev Gianfranco Giassi. Po navadi so v njegovih nasadih nabrali nekaj deset ton kakijev, letos govori o nekaj sto kilogramih in še ti so zaradi preveč vode v njih oziroma vlage začeli hitro gniti. Tudi tisti pridelovalci, ki jim je toča prizanesla, zaradi vlage nimajo toliko pridelka kot lani.
Strunjan ostaja središče kakijev
A Strunjan kljub temu ostaja naše središče kakijev in da ne bi ostali brez njega, iz leta v leto bolj skrbijo tudi pridelovalci v bližnji Sečoveljski dolini, v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. V Strunjanu so ga začeli gojiti v letih pred prvo svetovno vojno, prve sadike pa so prinesli iz Italije. Zaradi zdravilne vrednosti si zasluži še večjo prisotnost v naši prehrani. Odlikuje ga bogata vitaminska in mineralna vsebnost, ima veliko prehranskih vlaknin in malo beljakovin ter maščob. Po nekaterih analizah v primerjavi z jabolkom vsebuje pet krat več vitamina C in kar trideset krat več vitamina A. Pripomore k razstrupljanju oziroma očiščevanju organizma, poživlja presnovo, znižuje holesterol, koristi pri zlati žili, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem. Blagodejen je za ledvica, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe in kosti. Le sladkorni bolniki ga morajo uživati zmerno, saj vsebuje veliko sladkorja.

Vir: Janez Mužič



Comments 0
Be the first to comment.