Evropski poslanci - lepo plačani sooblikovalci zakonodaje EU

Glavna pravica in dolžnost vsakega poslanca: sooblikovanje evropske zakonodaje

Čeprav Evropski parlament načeloma ni tisti, ki predlaga zakonodajo EU, ampak je to v rokah Evropske komisije, igra pomembno vlogo pri njenem oblikovanju in sprejemanju.

Ko komisija pripravi zakonodajni predlog, se izbere poslanca v pristojnem parlamentarnem odboru, ki pripravi poročilo o njem. To - odvisno od teme, obsega in teže pravnega akta - terja manj ali več dela, časa in pogajalskih sposobnosti. Ko je poročilo pripravljeno, se najprej potrjuje v odboru in nato na plenarnem zasedanju. Potrjeno poročilo predstavlja pogajalsko stališče parlamenta nasproti državam članicam in komisiji.

Poleg zakonodajne imajo poslanci še številne druge pristojnosti - od na primer sprejemanja proračuna EU, volitev predsednika Evropske komisije in potrjevanja komisije kot celote, do potrjevanja mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa EU, in novih članic unije - imajo pa tudi velik posreden vpliv tako na dogajanje v uniji kot na njeno zunanjo in varnostno politiko.

Svoje mnenje med drugim izražajo v razpravah na plenarnih zasedanjih v Strasbourgu, na zaslišanjih, ki jih pripravljajo v odborih, in s pripravo t.i. nezakonodajnih poročil, v katerih izražajo svoje mnenje in pozivajo k ukrepanju.

Člani Evropskega parlamenta se združujejo glede na svoje politično prepričanje v različne skupine - trenutno jih je sedem - in ne glede na nacionalnost. A svoj mandat opravljajo neodvisno in o tem, kako bo glasoval, se vsak svobodno odloča sam. Običajno glasujejo elektronsko ali z dvigom rok, občasno pa tudi poimensko ali tajno.

Za kvorum na plenarkah je nujna prisotnost vsaj tretjine vseh poslancev. Ti sicer formalno niso zavezani k udeležbi na plenarnih zasedanjih in sejah delovnih teles. Njihova neudeležba se neposredno kaznuje le s tem, da ne prejmejo dnevnic, posredno pa se jim seveda lahko maščuje vsakih pet let na volitvah.

Poslanci delujejo v Bruslju, Strasbourgu in v svoji državi

Medtem ko poslanci v alzaški prestolnici sodelujejo na 12 plenarnih zasedanjih letno - tam so po štiri dni vsak mesec v letu z izjemo avgusta, ko imajo počitnice, v Bruslju sodelujejo na sejah parlamentarnih odborov, političnih skupin in občasnih dvodnevnih plenarnih zasedanjih. Za seje odborov sta načeloma rezervirana po dva tedna mesečno.

V Evropskem parlamentu je 20 stalnih odborov in vsak od njih pokriva določeno področje, od izobraževanja do okolja in monetarnih zadev. Poleg tega se občasno oblikujejo še posebni odbori, ki imajo specifično nalogo in katerih delo je časovno omejeno - zadnji takšen je bil odbor za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja.

Odbori imajo med 20 do 80 članov in se praviloma sestajajo enkrat ali dvakrat mesečno. V njih se odvija pomembno pripravljalno delo, za katerega pa javnost pogosto izve šele, ko se dokument prebije na dnevni red plenarnega zasedanja.

Poleg tega Evropski parlament vzdržuje redne stike s skoraj skoraj sto parlamenti držav, ki niso del EU, ter s parlamentarnimi skupščinami različnih multilateralnih organizacij, za kar se oblikujejo posebne delegacije, ki imajo do 50 članov.

Poleg dela na sedežu Evropskega parlamenta morajo poslanci določen čas posvetiti tudi domovini, kjer imajo svoje pisarne in lokalne asistente. Praviloma en teden v mesecu prebijejo v Strasbourgu, najmanj dva v Bruslju, tako jim za rojake ostane teden dni. Počitnice imajo štiri tedne v avgustu ter po dva tedna ob božiču in novem letu.

Vsem evropskim poslancem enaka plača, poleg nje pa še vrsta drugih dohodkov

Do leta 2009 so evropski poslanci prejemali enako plačo kot poslanci parlamentov držav, iz katerih so prihajali. Ker je to pomenilo, da so bili za enako delo zelo različno plačani, je bila z nastopom novega sklica parlamenta leta 2009 uvedena enotna plača. Ta je določena pri 38,5 odstotka osnovne plače sodnika na Sodišču EU.

To v konkretnih številkah trenutno pomeni približno 8000 evrov bruto mesečno. Od te vsote se nato odštejejo davek EU in prispevki za socialno varnost, tako da jim ostane približno 6200 evrov. Poleg tega lahko njihove dohodke dodatno obdavčijo države članice v skladu s svojo zakonodajo. V primeru Slovenije plača na koncu nanese dobrih 5000 evrov neto mesečno.

 

Poleg plače poslancem pripadajo še drugi dohodki: od povračila potnih stroškov in dnevnic za dneve, ko se udeležujejo zasedanj v Bruslju in Strasbourgu, do pavšalnega nadomestila za stroške upravljanja pisarne v domači državi - v Bruslju in Strasbourgu jim pisarno zagotovi parlament ter na primer nekaj tisoč evrov letno za tečaje tujih jezikov in računalništva.

Pavšal za stroške pisarne, ki je neobdavčen, znaša okoli 4300 evrov mesečno ali 52.000 evrov letno, pri čemer poslancem ni treba dokazovati namenske porabe. Vanj niso vštete plače asistentov, ki jih zaposlujejo poslanci - v ta namen prejmejo dodatnih največ 21.200 evrov mesečno. Koliko asistentov bodo imeli in kakšne plače jim bodo dali, se odločajo poslanci sami.

Za vsak delovni dan v Bruslju ali Strasbourgu poslancem pripada dobrih 300 evrov dnevnice, za delo zunaj EU pa je dnevnica za približno polovico nižja, a takrat jim stroške hotela in zajtrka načeloma krije parlament. Vse potne stroške, povezane z delom, jim povrnejo.

Poslanci so ob koncu mandata upravičeni do začasnega nadomestila, enakega njihovi plači, in sicer v dolžini enega meseca za vsako leto mandata, a za dobo največ dveh let. Upravičeni so tudi do starostne pokojnine od dopolnjenega 63. leta starosti. Ta znaša 3,5 odstotka plače za vsako polno leto mandata, vendar največ 70 odstotkov.