Home/Erjavec: EU bi morala začeti visoki dialog z BiH
Regional3 min read

Erjavec: EU bi morala začeti visoki dialog z BiH

EU bi morala začeti visoki dialog z BiH, podoben dialogu Srbije in Kosova pod okriljem visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, je danes znova dejal vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Erjavec: EU bi morala začeti visoki dialog z BiH
FOTOGRAFIJA

Treba je spremeniti ustavo, brez ustavne reforme ne bo napredka v BiH, saj vidimo, da je vse blokirano. Potrebna je delovna skupina, ki bo pripravila in uskladila reforme z različnimi entitetami v BiH, pomembne so tudi finančna pomoč in spodbude za mlade, je še poudaril.

Potrebna je nova ustava

Daytonski sporazum je ustavil vojno, ne omogoča pa učinkovitega delovanja države, zato je potrebna nova ustava, je pojasnil Erjavec.

Da bi EU morala vzpostaviti in voditi ustrezen proces soočanja s političnimi in gospodarskimi izzivi v BiH, je Erjavec predlagal tudi v pismu visoki zunanjepolitični predstavnici unije Catherine Ashton. To pismo bo slovenski prispevek v današnji razpravi o BiH na zasedanju zunanjih ministrov.

Erjavec je danes ob prihodu povedal, da pričakuje pozitivne odzive na svoje pismo. "Kot slišim, je bilo pismo dobro sprejeto v Bruslju, Nemčiji in Franciji," je dejal. Pobude so sicer posredovale tudi druge članice, med njimi Hrvaška.

Erjavec v pismu med drugim izpostavlja, da bi EU nedavne množične proteste v BiH zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer morala razumeti kot sporočilo in priložnost - da okrepi svojo vlogo pri premagovanju politične, gospodarske in socialne krize v državi.

Vodja slovenske diplomacije v pismu predlaga, naj EU vzpostavi in vodi ustrezen, dobro pripravljen proces soočanja s političnimi in gospodarskimi izzivi v državi s konkretno zastavljenimi cilji, pri čemer naj bi bila glavni in končni cilj tega procesa obsežna ustavna reforma.

Novi model finančne podpore BiH

Sicer pa bi lahko v tem procesu po Erjavčevih predlogih poskušali odgovoriti na konkretna vprašanja, kot so opredelitev morebitnega novega modela finančne podpore BiH, kako bolje usmeriti predpristopno pomoč državi, kako rešiti problema nedelujoče javne uprave in nezmožnosti odločanja ter kako pomagati mladim pri izobraževanju in pridobivanju izkušenj.

Ashtonova bo sicer ministrom danes poročala o svojem nedavnem obisku v BiH, kjer se je s političnimi voditelji in predstavniki civilne družbe pogovarjala predvsem o gospodarskih in socialnih problemih, na katere so v začetku leta opozorili državljani s protesti.

Podpora gospodarskim reformam

Razprava bo po pričakovanjih osredotočena na to, kako lahko unija v času do volitev v BiH podpre konkretne gospodarske reforme pod pogojem, da se o njih uskladijo vsi politični voditelji v BiH. Poudarek je na gospodarskih reformah, saj napredka pri iskanju ustavnih rešitev v predvolilnem času ni pričakovati.

"Ljudje so zelo jasno izrazili svoja pričakovanja in skrbi. Želijo zaposlitvene priložnosti in gospodarsko rast, želijo delujoč sistem socialne varnosti, želijo pravno državo in učinkovito pravosodje," je v sredo po koncu obiska v BiH poudarila Ashtonova.

EU je po njenih besedah pripravljena pomagati, a ključna je politična volja voditeljev, ki morajo za izpolnitev pričakovanj ljudi preseči etnična razhajanja ter se osredotočiti na reformo gospodarstva in socialnega sistema ter spodbujanje trgovine, krepitev pravne države in zaščito človekovih pravic.

Vir: Uredništvo/STA

Comments 0

Follow our house rules

Be the first to comment.