ECB bi lahko nakazala prihodnje ukrepe v boju proti deflaciji

ECB je že junija sprejela paket ukrepov za oživitev gospodarstva in ustavitev padanja inflacije, med drugim je znižala ključno obrestno mero na rekordno nizkih 0,15 odstotka in sprejela nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO), napovedala pa je tudi pospešitev priprav na program odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem.

A inflacija še kar pada - avgusta so se cene življenjskih potrebščin v območju evra zvišale za 0,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot julija in najnižja raven v skoraj petih letih. To je še bolj okrepilo strahove, da bi lahko območje skupne evropske valute zdrsnilo v škodljivo deflacijsko spiralo.

Pritisk na ECB je vse večji

Pritisk na ECB je zato vse večji, predvsem s strani držav, ki imajo težave z oživljanjem gospodarstva, kot sta Francija in Italija. Draghi se je ta teden v Parizu sestal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, s katerim sta se strinjala, da je treba na stari celini spodbuditi potrošnjo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pred tem se je Draghi po telefonu pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, je potrdil njen tiskovni predstavnik. Vsebine pogovora ni razkril, je pa nemški tednik Der Spiegel zapisal, da je Merklova želela vedeti, kaj natančno je Draghi mislil, ko je na nedavnem srečanju ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) dejal, da je pripravljen dodatno prilagoditi denarno politiko.

Nekateri so njegove besede razumeli kot namig, da naj bi Evropa razrahljala omejitve pri javni porabi, kar so poskušali v Nemčiji, ki je zavezana strogi javnofinančni disciplini, takoj zrealitivizirati. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da so v Draghijevih besedah iskali globlji pomen, kot je dejansko bil.

Kljub temu so se okrepile špekulacije, da bi lahko svet ECB danes nakazal načrte t.i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega odkupovanja državnih obveznic po vzoru nekaterih drugih centralnih bank, kot je Fed. Gre za precej radikalno politiko, v praksi pa to pomeni, da pride v obtok in gospodarstvo precej svežega denarja.

"Kot kaže, se je ECB končno soočila z dejstvi. Draghi je priznal, da je gospodarstvo prešibko in da so se pričakovanja glede zvišanja inflacije poslabšala. Zdi se, da je zadnja ovira na poti do kvantitativnega sproščanja premagana," je dejala ekonomistka pri družbi Capital Economics Jennifer McKeown.

Ob tem je opozorila, da se to sicer še ne bo zgodilo zelo kmalu, npr. danes ali prihodnji mesec, naj bi pa Draghi danes predstavil več podrobnosti o programu odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki so ga napovedali junija.