V skladu s priporočili EU mora Slovenija javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP do konca leta 2015. To ji bo uspelo, če letošnji primanjkljaj ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega, piše v koalicijskem sporazumu.
Obstoječi ukrepi za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju ostajajo. Dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast, ostajajo na zdajšnji ravni tudi socialni transferji. Izjema je minimalna plača, ki se mora usklajevati z inflacijo. Prav tako ostajajo v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine.
Spremembe pa so predvidene pri dohodninski lestvici, in sicer v smeri razbremenitve plač visoko kvalificirane delovne sile. Glede morebitne uvedbe kapice na socialne prispevke, ki se jo je večkrat omenjalo med usklajevanjem sporazuma, pa piše, da nameravajo skozi postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij ustvariti razmere za postopno zniževanje obremenitve dela.
Nova vlada namerava pripraviti tudi predlog novega zakona o davku na nepremičnine, vendar dokument ne navaja, kdaj naj bi začel veljati.
Na prihodkovni strani mora biti reforma usmerjena k spremembi strukture davkov, ne pa k višanju stopenj obstoječih davkov, zahteva sporazum. Ob tem med drugim napoveduje uvedbo davčnih blagajn za vse gospodarske subjekte ter bolj dosledno pobiranje davkov in strožji nadzor.
Na strani prihodkov bo koalicija poseben poudarek posvečala tudi učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev, kar naj bi med drugim dosegli s strokovno pomočjo pripravljalcem projektov.
V minulem mandatu nismo dobili zakona o fiskalnem pravilu in koalicija napoveduje, da ga bo pripravila nova vlada. Vrača se tudi fiskalni svet kot neodvisen državni organ, katerega naloga bo strokovno ocenjevati predlog državnega proračuna in predlagati ukrepe na področju davčne politike. Da bo poraba že tako omejenih proračunskih sredstev bolj racionalna, se bo državni proračun načrtovalo po programih.
Premišljena privatizacija in aktivnejša sanacija
Koalicijski sporazum na področju krepitve stabilnosti bančno-finančnega sektorja napoveduje uvedbo inovativni finančnih instrumentov ter sanacijo bank preko sanacije gospodarstva. Za slednjega načrtuje premišljeno privatizacijo, pri čemer mora ključna infrastruktura ostati v lasti države, izhaja iz danes parafiranega dokumenta.
Koalicija na področju poslovanja bank in zavarovalnic napoveduje bolj učinkovit nadzor in povezovanje nadzornih inštitucij. Med ukrepi za stabilen bančno-finančni sistem izpostavlja uvedbo inovativnih finančnih instrumentov EU 2014-2020, zlasti dolgoročnih instrumentov financiranja.
Odgovornost za izvedbo preiskave bančne luknje se bo po njihovih načrtih prenesla iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), nad katero bodo izvajali bolj aktiven nadzor, na Banko Slovenije ter v primeru suma kaznivih dejanj na pristojne organe pregona. Skozi bolj učinkovit nadzor Slovenskega državnega holdinga želi izboljšati tudi upravljanje državnega premoženja.
Sanacija bančnega sistema bo morala potekati skozi sanacijo gospodarstva. Potrebna bo aktivnejša vloga Banke Slovenije glede zahtev bankam, da aktivno obravnavajo preostala slaba posojila v svojih bilancah in da pripravijo akcijski načrt v zvezi z njihovo obravnavo. Ob tem koalicija načrtuje krepitev vloge sistemske SID banke, ki se bo morala reorganizirati v smeri preoblikovanja v pravo razvojno banko.
Privatizacija državnih bank se bo izvajala premišljeno, predvsem da se izogne sistemskim in koruptivnim tveganjem ter negativnim družbeno-ekonomskim vplivom. Enake korake bo ubrala pri privatizaciji podjetij v državi lasti, pri čemer bo izhajala iz strategije in klasifikacije naložb, presoja pa bo pod jasnimi kriteriji potekala od primera do primera.
Ključna infrastruktura bo glede na zapisano ostala v lasti države. Kupnina se bo namenila za zmanjševanje zadolženosti, za prestrukturiranje podjetij z zdravimi jedri in izvoznimi trgi, financiranje strateških razvojnih projektov države in financiranje demografskega sklada v obsegu predvidenim z veljavnim zakonom.
Koalicija za "uspešno in družbeno odgovorno" gospodarstvo med drugim napoveduje predvidljive pogoje poslovanja in učinkovite administrativne postopke. Poenostavili in skrajšali naj bi postopke za pridobivanje dovoljenj in umeščanje objektov v prostor, zagotovili vse potrebne informacije na enem mestu in tudi omogočili, da se čim več teh opravil opravi na točkah VEM.
Vzpostavili naj bi tudi točke VEM za pomoč podjetjem v tujini in izboljšali gospodarsko diplomacijo, ki da ne daje pričakovanih rezultatov.
S strategijo pametne specializacije naj bi opredelili prioritetna vsebinska področja, kjer je ob upoštevanju prednosti države in s poudarkom na spodbujanju izvoza smiselno razviti grozde dejavnosti.
Izboljšati želijo nadzor in spremljanje učinkov državnih subvencij in pomoči. Za podporo malemu gospodarstvu naj bi povečali potencial Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke.
Skrajšati želijo dolgotrajne insolvenčne in sodne postopke v gospodarskih sporih ter intenzivirati sistemsko razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, pri čemer da bo treba "intenzivirati aktivnost bank".
To naj bi storili z odpravljanjem neugodne (kratkoročne) strukture financiranja podjetij, delnim odpisom posojil in kapitalizacijo podjetij, kar naj bi zagotovili z zakonskimi spremembami in spodbudami za konverzijo terjatev poslovnih bank in DUTB v kapital podjetij, ter spodbujanjem sofinanciranja iz virov EU in neposrednih tujih naložb.
Bencinski cent za železnice, odločanje o Teš 6 na podlagi revizije ni predvideno
Prihodnja koalicija namerava vzdrževanje cest financirati z nadomestilom za uporabo cest, s t.i. bencinskim centom pa naj bi reševali financiranje železnic. Načrtovana je neodvisna revizija projekta Teš 6, ki pa ni opredeljena kot podlaga za odločanje o nadaljevanju projekta, je razvidno iz najnovejšega osnutka koalicijskega sporazuma.
Prihodnja koalicija na področju infrastrukture predvideva vzpostavitev državnega centra za upravljanje prometa, ki bo združeval nekatere upravljavske naloge na področju avtocest in državnih cest ter predvidoma tudi železnic.
Da bi zagotovili nemoteno financiranje in izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v železniškem in cestnem prometu, bodo proučili možnost spremembe zakonodaje, v skladu s katero bo nadomestilo za uporabo cest vir za financiranje vzdrževanja in obnove cestnega omrežja, vir za železniško infrastrukturo pa del trošarin na pogonska goriva, t.i. bencinski cent.
Dokončati nameravajo projekt integriranega javnega potniškega prometa. Spodbujali ga bodo tudi s sistemom 'parkiraj in odpelji' oziroma s pospešeno gradnjo novih parkirišč za osebne avtomobile.
Že načrtovane investicije, vključno s t.i. tretjo in četrto razvojno osjo, bodo prevetrili z vidika prometnih potreb in izpolnjevanja kriterijev ekonomike. Prioritetno bodo realizirali tiste investicije, ki jih bo sofinancirala EU in ki bodo zagotavljale denarni tok za servisiranje dolžniških virov financiranja. Za zagotavljanje lastne udeležbe predvidevajo posojila Evropske investicijske banke.
Na področju energetike je med ukrepi predvidena neodvisna revizija izvedbe projekta gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Zagotoviti bo treba neodvisno revizijo Teš 6 in ekonomike prihodnjega obratovanja, so zapisali. Da bi bilo nadaljevanje projekta odvisno od rezultatov revizije, tako, kot kaže, ni predvideno.
Nadaljevati nameravajo z investicijami v gradnjo verige hidroelektrarn na Savi, predvidena pa je tudi možnost investicij v hidroelektrarne drugod v državi. Kot je zapisano v osnutku, bodo odločitve o konkretnih energetskih projektih sprejete v okviru priprave novega energetskega koncepta. Do takrat koalicijske stranke ne podpirajo gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, dopuščajo pa možnost posvetovalnega referenduma.
Do leta 2020 želijo podvojiti učinkovitost rabe energije. Poleg vodne in vetrne energije bo imela prednost biomasa, posebno pozornost pa bo treba po njihovem dati tudi zemeljskemu plinu. Načrtujejo finančno vzdržen sistem podpor za obnovljive vire energije.
Med ukrepi načrtujejo energetsko sanacijo stavb v državni, občinski in zasebni lasti, ob pogoju racionalizacije pa nameravajo proučiti tudi možnost podelitve koncesije za upravljanje gospodarske javne službe SODO na obstoječa elektrodistribucijska podjetja. Več podrobnosti pri tem ni zapisanih.
Na področju okolja in prostora bodo prioritetno pristopili k usklajevanju prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje za oblikovanje hitrejših, preglednejših in enostavnejših upravnih postopkov. Med napovedanimi ukrepi je naveden tudi zapis pravice do pitne vode kot javne dobrine v ustavo in sprejetje nacionalnega stanovanjskega programa 2014-2020, ki naj bi znal odgovoriti na aktualne potrebe po stanovanjih.
Prav tako si bodo prizadevali za razvoj kmetijstva in gozdarstva, ki bo prilagojeno blaženju učinkov podnebnih sprememb in bo prispevalo k trajnemu izboljšanju stanja naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Javnofinančne transferje v kmetijstvu bodo povezali z doseganjem merljivih ciljev na področjih varovanja naravnih virov, ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest ter zagotavljanja varne in kakovostne hrane.
Pri vprašanjih, povezanih z gensko spremenjenimi organizmi, bodo uveljavili previdnostno načelo. Še naprej bodo izrazito odklonilni do odobravanja gensko spremenjenih organizmov, prav tako bodo previdni pri uvajanju drugih sodobnih pridelovalnih tehnik in tehnologij, do katerih je slovenska javnost zadržana.
Comments 0
Be the first to comment.