DS podprl ustavno presojo nepremičninskega davka

Zahtevo za oceno ustavnosti je pripravila interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, državni svetnik Alojz Kovšca pa je omenil tri sklope, zaradi katerih je zakon o davku na nepremičnine po mnenju interesne skupine neustaven.

Tako zakon po njihovem mnenju ne upošteva posebnosti razvoja lastništva nepremičnin v državi, izpostavljajo tudi temeljne značilnosti omejitve davčnega poseganja v lastninsko pravico in vidik avtonomije financiranja občin.

Kot je ocenil Kovšca, ki je spomnil, da je DS ves čas sprejemanja zakona opozarjal na nepravilnost izhodišč nepremičninskega davka, je to sistemski zakon, ki rešuje akutne fiskalne probleme, prinaša pa velike posledice.

Načelo enakosti obdavčitve ni enako, zakon bistveno posega v obstoječa družbena razmerja, predvsem v lokalno samoupravo, je poudaril.

Nepremičnine so bile sicer že doslej obremenjene z nadomestilom za stavbno zemljišče, a je bila obremenitev po njegovem mnenju bistveno drugačna - ne po sistemu uravnilovke, ampak po subtilnem sistemu lokalnih interesov.

"Lepota lokalne samouprave je, da bolj upošteva lokalne posebnosti, zato tudi lokalna samouprava obstaja. Gre za drugačno obremenitev in drugačen način izpostavljenosti," je še poudaril Kovšča.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je spomnila na stališče vlade za začasno zadržanje zakona, in sicer da bi v tem primeru nastale težje popravljive posledice kot v primeru nezadržanja, in nato ugotovitve, da je zakon v neskladju z ustavo.

"Če pride do zadržanja zakona, se ustavijo vsi pripravljalni postopki s prvo odmero davka. Če se to zgodi, je ogrožena prva odmera davka in s tem tudi prihodki za lokalne skupnosti in državni proračun, pri čemer je problematika lokalnih skupnosti tukaj večja," je poudarila državna sekretarka, ki se sicer strinja s pobudo, da ustavno sodišče zadevo prednostno obravnava.

Zahteva DS za ustavno presojo bo šesta po vrsti

Vlada je imela pri pripravi zakona "pred očmi" tudi ustavne kategorije, zato ocenjuje, da je ta skladen z ustavo, je spomnila.

Vraničarjeva je poudarila še, da vsaka država, tudi Slovenija, v davčni sistem uvaja obdavčitev vseh treh ključnih predmetov - dohodkov, premoženja in potrošnje - in teh treh kategorij med seboj ni mogoče mešati.

Zahteva DS za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine bo šesta po vrsti. Doslej so jo vložili skupina poslancev na čelu s SDS, občina Rogašovci, Združenje občin Slovenije, Mestna občina Koper in Skupnost občin Slovenije.

Ustavno sodišče bo zahtevo za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine prvič obravnavalo na seji v četrtek, ko bo predvidoma tudi odločalo o predlogu za začasno zadržanje izvajanja.