DRŽAVLJANSKA VZGOJA: Volilna pravica pri 16 letih?

Mednarodna konferenca Glasuj s 16, ki so jo organizirali FEPS (Foundation for European Progressive Studies) v sodelovanju z Društvom Progresiva in inštitutom Karl Renner, je zadnja v nizu podobnih dogodkov, ki so jih pred tem pripravili še v Velenju, Novi Gorici in Ljubljani, na njih pa so od mladih dobili zelo različne odgovore, je uvodoma povedala Mojca Kleva Kekuš iz Društva Progresiva.

Državljanska vzgoja v srednje šole

Kandidat za ministra za izobraževanje Jernej Pikalo je pojasnil, da volilna pravica od 16. leta starosti sicer ni zapisana v trenutni koalicijski pogodbi, vendar to ne pomeni, da se ta "proces" ne bo nadaljeval. Kot je poudaril, ne gre le za pridobitev volilne pravice, ampak za to, ali so mladi sposobni in vedo, o čem odločajo. Zato so v koalicijsko pogodbo prav na pobudo Socialnih demokratov vpeljali tudi pouk državljanske vzgoje v srednjih šolah.

Tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D) je podvomila, da bi samo z nižanjem starosti na dolgi rok povečali volilno udeležbo. Kot primer je navedla Avstrijo, kjer se je po znižanju volilne starosti udeležba sprva povišala, po določenem času pa spet upadla. Fajonova bi sama podprla znižanje volilne pravice na 16 let, vendar pod določenimi pogoji.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je opozoril, da v Sloveniji sicer nimamo težav samo s participacijo mladih, da pa prav mladi predstavljajo izziv, če želimo zagotoviti "obstoj demokratičnega sistema". Po njegovem je treba vzporedno skrbeti za opolnomočenje mladih in za prilagoditve sistema, kakršna je lahko tudi znižanje starosti za volitve.