Danes se bodo nadaljevala koalicijska pogajanja

Po četrtkovih pogajanjih, ko bodo znane vse pripombe omenjenih strank, se bo tako verjetno že pokazalo, katera stališča lahko zbližajo in katere programske razlike med njimi so nepremostljive.

SD je predloge k osnutku koalicijske pogodbe najverjetnejšemu novemu mandatarju Miru Cerarju poslala v torek pozno zvečer, dotlej so jih interno usklajevali. Kot je izvedela STA, je njihov edini ultimativni pogoj za vstop v koalicijo "ne" uvedbi socialne kapice, ki jo sicer zagovarjajo v NSi, SMC pa predlaga t. i. delno socialno kapico.

SD je poleg tega zmotilo, da v splošnih pripombah v osnutku koalicijske pogodbe med prioritetami nista navedena gospodarska rast in nova delovna mesta, zato slednje dodajajo. Nasprotujejo še fleksibilnemu trgu delovne sile, ki pomeni tudi lažje odpuščanje. Fleksibilno varnost trga dela sicer zagovarjajo v NSi.

Socialni demokrati nasprotujejo tudi vzpostavitvi projektne pisarne, ki bi skrbela za koordinacijo med ministrstvi. Slednjo je predlagala SMC.

Pripombe DeSUS se pričakovano nanašajo predvsem na pokojnine, čeprav je v osnutku koalicijske pogodbe že upoštevanih veliko njihovih zahtev. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v torek za STA pojasnil, da se pripombe, ki so jih poslali SMC, nanašajo na regres upokojencem in usklajevanje pokojnin ob dvoodstotni gospodarski rasti, izpostavil je še vzpostavitev demografskega sklada in dolgotrajno oskrbo na domu.

DeSUS sicer tako kot SD nasprotuje uvedbi socialne kapice. To je tudi ena od točk, pri katerih bo zbliževanje stališč morebitnih partneric najtežje.

NSi predlaga predvsem reforme

Dopolnila NSi k osnutku koalicijske pogodbe so naravnana v reforme, med drugim na trgu dela in na področju davčne politike. NSi med drugim predlaga spremembo dohodninske lestvice, s katero bodo prejemki najproduktivnejših zaposlenih manj obdavčeni ter postopno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov.

Pričakujejo znižanje davka na dodano vrednost z 22 na 20 odstotkov in čim prejšnje dokončanje privatizacije bančnega sistema.

V ZaAB vsebine pripomb k osnutku koalicijske pogodbe ne razkrivajo, zelo verjetno pa je, da je poudarek na področju uravnoteženja javnih financ in zagona gospodarstva. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je namreč že po prejemu osnutka koalicijske pogodbe ocenila, da pri poglavju o zagonu gospodarstva manjkajo konkretni ukrepi, pri uravnoteženju javnih financ pa časovni okvir in način.

Čeprav je Cerar sprva pričakoval, da bodo obrisi koalicije znani že do ustanovne seje DZ, se to ni zgodilo. Predsednik republike Borut Pahor je po današnjem srečanju s predsednikom DZ Milanom Brglezom izrazil pričakovanje, da bo od ponedeljka do srede opravil pogovore s poslanskimi skupinami o predlogu za novega mandatarja.

Tega bi nato državnemu zboru lahko predlagal 18. avgusta, DZ pa bi o predlogu lahko odločal 22. avgusta. V tem primeru bi DZ o celotni vladni ekipi lahko odločal sredi septembra, še predvideva Pahor.