Kot je povedal direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Zdravko Kafol, bo imela deklaracija deset točk, njen cilj pa je opozoriti vse deležnike v procesu upravljanja z avtorskimi pravicami, od državnih organizacij do avtorjev in uporabnikov, na avtorske pravice na področju reproduciranja literarnih del. Deklaracijo bodo poslali na okoli 1000 naslovov.
Lani so na tematski konferenci sprejeli resolucijo o prihodnosti slovenskih knjigarnah, ki je opozarjala na vlogo in položaj slovenskih knjigarn, je spomnil Kafol, letos pa opozarjajo na nerešen problem avtorskih pravic. Na podlagi študije, ki je preučila položaj v drugih evropskih državah, bodo predlagali, da se v šolah uvede minimalni prispevek za avtorsko gradivo, ob čemer je Kafol poudaril, da je govora o mesečnem znesku v centih, ne evrih. Ta sredstva bi nato Sazor, organizacija za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov, razdelila med avtorje, je pojasnil Kafol.

Na konferenci bodo odprli še druga vprašanja, kot sta, ali so avtorske pravice v krizi in kako je z njimi v digitalni dobi. S konferenco želijo narediti korak v smeri graditve zavesti o avtorskih pravicah pri vseh členih knjižne verige, saj je njihovo razumevanje in spoštovanje temeljnega pomena za trajnostno vzdržen ekonomski model delovanja založniške panoge.
S svojimi prispevki bodo na konferenci med drugim sodelovali predsednik mednarodnega združenja za uveljavljenje avtorskih pravic IFRRO Olav Stokkmo, direktorica avstrijskega združenja za avtorske pravice Literar-Mechane Sandra Csillag, predsednik Sazorja Rudi Zaman ter literati Slavko Pregl, Janja Vidmar in Andrej Rozman Roza.



Comments 0
Be the first to comment.