Čas je za slovenske pripombe

Hrvaška vlada že nekaj časa polaga veliko upov v možnost črpanja nafte v Jadranskem morju, s čimer naj bi napolnili precej obubožano državno blagajno. Minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je celo dejal, da bi Hrvaška lahko postala mala Norveška. 

Kako resno naši sosedje mislijo, ko je govora o črpanju nafte in plina na Jadranu dokazuje hitrost postopkov, po katerih so dovolili snemanje morskega dna. Sedaj je na vrsti poskusno vrtanje, če bo to uspešno oziroma bodo podrobne raziskave pokazale, da se pod morskim dnom nahajajo ogljikovodiki, bi lahko v nekaj letih vzdolž hrvaške obale zraslo več kot 10 naftnih platform. 

Hrvaška misli resno

Vlada je minuli teden že podpisala pogodbe s petimi naftnimi velikani, čeprav potrebuje še dovoljenje okoliških držav. Paradoksalno, največ težav Hrvatom zaenkrat povzroča Italija. Njihovo ministrstvo je nedavno izrazilo velike dvome o varnosti tovrstne infrastrukture oziroma njenega vpliva na okolje, čeprav taista vlada znova obuja projekt plinskih terminalov v Tržaškem zalivu z izdajo okoljskega dovoljenja. 

Svoje bo povedala tudi Slovenija. Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je namreč na voljo vse gradivo vezano na raziskave in hrvaške načrte s platformami, do 16. aprila pa lahko vsak posameznik pošlje svoje pripombe ali predlog. 

Strokovnjak za mednarodno in pomorsko pravo Marko Pavliha pravi, da bi Slovenija to možnost morala izkoristiti. "To področje ureja mednarodno, pomorsko, evropsko in ne nazadnje domače pravo. Slovenci smo se zavezali, da bomo ščitili severni Jadran in ga ubranili takšnih pošasti, kot so terminali ali naftne ploščadi. Okolje je že tako načeto, da ni dovolj, da ga zgolj varujemo, ampak ga moramo izboljšati. Poleg tega je Jadran zelo občutljiv. Vprašanje pa je, kako ostro bo nastopila Slovenija, ki se je že v primeru plinskih terminalov v tržaškem zalivu izkazala kot zelo hlapčevska."

Nasprotniki doma, nasprotniki v tujini

A ne le v tujini, hrvaške oblasti bodo imele številne nasprotnike tudi doma. Okoljevarstveniki so na nogah in sprožajo mednarodne akcije. Združenje Eko Kvarner tako opozarja na katastrofalne posledice, do katerih prihaja že med samimi raziskavami, grozijo pa tudi z referendumom, če vlada ne bo odstopila od projekta. Ta je zanje okoljsko sporen, po drugi strani pa naj bi ogrožal tudi najbolj pomembno hrvaško panogo - turizem - ki še vedno predstavlja 10-krat večji dohodek, kot bi ga lahko črpanje nafte.