Bratuškova zaskrbljena nad razmerami v Ukrajini

"Letošnji vrh Nata je zagotovo pomemben dogodek za razpravo o izzivih, povezanih z varnostnimi razmerami tako v Evropi kot v svetu," je izjavila za STA po prvem zasedanju na dvodnevnem vrhu, ki je bil sicer namenjen položaju v Afganistanu. Zdaj se je začelo srečanje z ukrajinskim predsednikom, zvečer pa voditelje 28 članic Severnoatlantskega zavezništva čaka še delovna večerja.

Kot je izpostavila Bratuškova, so najpomembnejša tema vrha razmere v Ukrajini ter odnos med Ukrajino in Rusijo. "Na žalost so razmere v Ukrajini resnično zaskrbljujoče," je opozorila.

"Edina rešitev nastalih razmer je politična in nadaljnja vojaška eskalacija razmer bi prav gotovo imela izjemno škodljive posledice tako za gospodarstvo kot politično stabilnost v Evropi," je poudarila.

Slovenija bo zagotovila 50 000 evrov

Zaveznice bodo danes oblikovale tudi štiri skrbniške sklade za pomoč pri posodabljanju ukrajinskih oboroženih sil - za logistično pomoč, za podporo pri poveljevanju in nadzoru, za kibernetsko obrambo in za pomoč vojaškemu osebju. Kot je pojasnila Bratuškova, bo Slovenija ponudila pomoč pri oskrbi ljudi iz Ukrajine v višini približno 50.000 evrov.

Ukrajina je sicer prejšnji teden ob vse glasnejših pozivih na pomoč pred Rusijo napovedala tudi, da bo zaprosila za članstvo v Natu, ki ji ga je zavezništvo ponudilo na vrhu v Bukarešti, če bo izpolnila pogoje za vstop.

Kot je glede tega vprašanja dejala Bratuškova, "tudi za Ukrajino velja enako kot za vse države, ki so se v zavezništvo že vključile", torej da bo članstvo mogoče, ko bo, če bo izpolnila pogoje.

Ustanovili posebne sile za hitro odzivanje

aradi krize v Ukrajini bodo članice na tem vrhu oblikovale tudi akcijski načrt pripravljenosti, s katerim naj bi vzpostavili "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. Šlo naj bi za sile, ki bi bile sposobne "potovati lahko in udariti močno", ki bi jih bilo mogoče napotiti v treh do petih dneh. V prvih treh dneh bi bil na terenu bataljon, v petih dneh pa brigada.

Kot je pojasnila Bratuškova, je ta načrt še v fazi načrtovanja. "Naše obveze znotraj zavezništva bomo morali izpolniti, ni pa še konkretnih dogovorov kaj in koliko bo kakšna država ponudila," je dejala.

Glede Afganistana, kjer se konec leta zaključuje misija Isaf, je Bratuškova spomnila, da Slovenija v tej operaciji sodeluje od leta 2004. V tem trenutku imamo tam še dva poveljnika, ki se konec leta vračata domov, je povedala.

Glede nove misije urjenja afganistanskih varnostnih sil v Afganistanu, ki naj bi se začela z letom 2015, pa odločitev v Sloveniji še ni padla. "Nismo še tako daleč. O tem nismo govorili konkretno," je povedala.