Boljša gospodarska napoved v senci politične negotovosti

Slovenija se je izkopala iz recesije in bo letos beležila 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast, je ocenila Evropska komisija in tako izboljšala napoved iz februarja, ko je Sloveniji za letos napovedala 0,1-odstotno skrčenje bruto domačega proizvoda (BDP).

Medtem ko je bila februarja po napovedi komisije poleg Cipra še vedno v recesiji tudi Slovenija, bosta po tokratni napovedi letos padec BDP v uniji beležila le Ciper in Hrvaška.

A kljub napovedim o gospodarski rasti, ki so boljše od pričakovanj, lahko ima politična negotovost negativne učinke na razdolževanje podjetij in proces privatizacije ter tako obremeni okrevanje slovenskega gospodarstva, je komisija opozorila v poročilu o Sloveniji.

Evropski komisar Siim Kallas, ki nadomešča komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, ker je ta na volilnem dopustu, je bil še jasnejši: EU od Slovenije pričakuje konec politične nestabilnosti in spoštovanje vseh zavez.

Siim Kalas

Primankljaj še vedno znaten

Poleg tega v Bruslju opozarjajo, da fiskalna tveganja v Sloveniji ostajajo. Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil po napovedi komisije letos ob upoštevanju dokapitalizacij Abanke in Banke Celje v višini 0,9 odstotka BDP 4,3-odstoten, prihodnje leto pa 3,1-odstoten.

Napovedi glede primanjkljaja so sicer podobne kot februarja, številka za letos je nekoliko slabša, za prihodnje leto pa nekoliko boljša, a v vsakem primeru je primanjkljaj tudi brez upoštevanja dokapitalizacij še vedno previsok ter večji od povprečja v območju evra in v EU.

Slovenija bi namreč morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Komisija je sicer tokrat znova poslabšala napovedi glede javnega dolga - letos Sloveniji napoveduje 80,4-odstotnega, v prihodnjem letu pa 81,3-odstotnega, in nekoliko izboljšala napovedi glede brezposelnosti, ki naj bi bila letos 10,1-odstotna, v prihodnjem letu pa 9,8-odstotna, kar je manj od povprečja v območju evra in EU.

Inflacija bo tako v Sloveniji kot v celotnem območju evra in EU še naprej nizka. Sloveniji komisija letos napoveduje 0,7-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno, medtem ko ji je februarja napovedala 0,8-odstotno oziroma 1,3-odstotno inflacijo.

Politično nestabilnost v Sloveniji so danes komentirali tudi v evroskupini. Slovenija v gospodarskem smislu trenutno ni med najmočnejšimi državami, tako upam, da bo kmalu spet imela stabilno vlado in da bo nadaljevala po poti reform, ki jih že začela izvajati, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Bo Slovenija dobila dobro vlado?

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa verjame, da bo Slovenija spet dobila dobro vlado. Notranjepolitičnega dogajanja v državi ni želel komentirati, je pa ocenil, da je Slovenija na pravi poti.

Da je Slovenija na pravi poti in da tudi prihajajoče predčasne volitve ne bodo razlog, da bi doživela novo krizo, je danes iz Pariza dejala tudi premierka v odstopu Alenka Bratušek. "Prepričana sem, da bomo vse stvari peljali v smeri še večje in še boljše gospodarske aktivnosti," je povedala.

"Pravzaprav so praktično vse mednarodne in tudi domače institucije svoje napovedi za našo državo tako za letošnje kot tudi za naslednje leto iz slabih spremenile v bistveno boljše, kar dokazuje, da smo svoje delo v preteklem letu opravili več kot dobro," je še poudarila Bratuškova.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so pozdravili oceno Evropske komisije, ki Sloveniji napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, a obenem opozorili, da je situacija v malem gospodarstvu daleč od optimistične.

Izboljšana ocena rasti še ne pomeni bistveno večjega zaposlovanja, za katerega bi potrebovali vsaj 1,5-odstotno gospodarsko rast, so bili do najnovejše napovedi komisije zadržani v Gospodarski zbornici Slovenije.

V Združenju Manager pa so ocenili, da je za gospodarstvo optimistična ocena Evropske komisije balzam, a hkrati opozorili, da vpliv trenutnih političnih okoliščin ni pozitiven, kar se utegne poznati pri naslednjih ocenah.

Ukrajinsko dogajanje je nevarno

Komisija je sicer danes evropskemu gospodarstvu na splošno napovedala nadaljnje, še močnejše okrevanje. Območju evra letos napoveduje 1,2-odstotno rast, celotni EU pa 1,6-odstotno, v prihodnjem letu pa območju evra 1,7-odstotno, uniji pa dveodstotno.

Največje tveganje za okrevanje evropskega gospodarstva so zunanje napetosti in negotovost, še posebej ukrajinska kriza, je ob predstavitvi napovedi poudaril Kallas.

Komisar je sicer evropsko gospodarstvo opisal s temi besedami: "Okrevanje se je dobro usidralo. Primanjkljaji so se zmanjšali, naložbe se vračajo, tudi stopnja zaposlenosti se je začela izboljševati. Vztrajna reformna prizadevanja članic in EU se splačajo."

Med državami, ki jim je bilo danes namenjene največ pozornosti, je Francija, saj tudi nova napoved kaže, da državi kljub načrtom nove vlade pod vodstvom Manuela Vallsa ne bo uspelo pravočasno, v letu 2015, odpraviti presežnega javnofinančnega primanjkljaja.