Je za sanacijo bank predvidena tudi umazana igra?

Zakon namreč omogoča, da se podrejene obveznice, ki so v lasti posameznikov, predvsem pa nekaterih pokojninskih skladov delno, ali tudi v celoti konvertira v lastniški delež. Tega si v slovenskih bankah najbrž nihče, ki je naložil svoj denar, ne želi.

V najhujšem primeru pa bi obveznice zgolj “pretopili” v kapital, tako bi vlagatelj ostal brez vsega, številna varčevanja v pokojninskih skladih bi čez noč izginila.

Kakšna je smiselnost takšnega zakona?

Zakon zaenkrat le dopušča možnost, da se to lahko v slovenskih bankah zgodi, ni pa nujno, da se tudi bo. A učinek snežne kepe se je že zgodil. Konverzija obveznic je namreč zadnji korak pred tem, da se pobere vse depozite nad 100 tisoč evrov. Številni so zato iz strahu depozite dvignili, po neuradnih podatkih samo v zadnjih tednih za 500 milijonov evrov.

Po besedah finančnika Jožka Peterlina je to toliko, kot bi banke s konverzijo obveznic v celoti pridobile v najboljšem primeru. Se pravi, da je strah pred zakonom povzročil škodo, ki bo stanje ob najhujših ukrepih uspel pripeljati le na izravnavo. "Vprašanje je zato, koliko je takšen zakon in takšen ukrep smiselen. Poleg tega je tukaj tudi pravica do imetja in spornost zakona, ki bi lahko padel zaradi retroaktivnosti," pojasnjuje Peterlin.

Prepričan je namreč, da gre za spreminjanja pravila igre za nazaj. Katalogi za nakup obveznice so namreč določali pogoje. Posedovati podrejene obveznice pomeni, da si v primeru stečaja banke zadnji v vrsti (le pred lastniki), za poplačilo terjatev. "A banka ni šla v stečaj, zato ne morejo teh obveznic kar tako vzeti."

Primož Raktelj

Retroaktivni zakoni so protiustavni

Da gre za težavo retroaktivnosti se strinja tudi pravnik Primož Raktelj, ki pravi, da država posega v pravila igre za nazaj. Vprašanje pa je, kaj bo v tem primeru odločilo sodišče, saj je tovrstne sodne prakse kar nekaj, primeri so precej različni. Sodišče namreč odloča o tem, ali gre za pravo, ali nepravo retroaktivnost.

"To je praktično še edini kapital, do katerega imajo dostop naše banke, ker drugih virov več ni. Ali je to umazana igra ali ne, je težko reči, vprašanje pa je, ali s tem delajo več škode ali koristi," pojasnjuje Raktelj.

Vseslovensko združenje malih delničarjev je že napovedalo ustavno presojo zakona, pri tem pa so nekateri vlagatelji nekoliko prestrašeni. Prepričani so, da je potrebno s slednjo še nekoliko počakati in precej dobro pripraviti argumente, saj ustavno sodišče o posemeznih zadevah odloča zgolj enkrat. V kolikor bi tudi ustavno sodišče potrdilo zakon, bi tako vsem, ki bi bili ob denar ostalo le še evropsko sodišče za človekove pravice.